Zvezdana Bercko
V času, ko od vsepovsod slišimo vse glasnejša svarila o prihajajoči novi gospodarski krizi, je šla dokaj neopazno mimo 90. obletnica borznega zloma na Wall Streetu, ki je sprožil največjo recesijo v zgodovini. V tistih črnih dneh, ki so se začeli s črnim četrtkom, 24. oktobra 1929, in vrhunec dosegli na grozljivi torek, 29. oktobra 1929, se je svet zamajal v temeljih. Brezskrbnih let, "norih dvajsetih", je bilo konec v hipu, posledice borznega zloma pa je bilo čutiti še dolgo po koncu velike depresije, ki mu je sledila, vse do vzpona nacizma in začetka druge svetovne vojne.
Živi zdaj, plačaj pozneje
A v začetku leta 1929 še nihče ni mogel slutiti, kako se bo leto končalo. Ko je januarja prisegel republikanski predsednik Herbert Hoover, so ZDA še naprej uživale razcvet 20. let, ki so mu rekli kar Hooverjev boom. Ljudje so navdušeno vlagali na borzo in za to porabili vse svoje prihranke, saj so naivno verjeli, da se rast "norih dvajsetih" nikoli ne bo končala. Zaradi takojšnjih posojil so številni Američani živeli razkošno in lagodno, po načelu: živi zdaj, plačaj pozneje. Kupovali so družinske avtomobile na obročno odplačevanje in jemali hipoteke za nakup prostornih hiš, ki so jih opremljali s sodobno opremo. Takratni lahkoživi življenjski slog je najbolje ponazarjal priljubljeni ples charleston.
Borzni indeks Dow Jones, ki je do takrat rasel neprekinjeno šest let, je 3. septembra 1929 dosegel rekordno vrednost 381,17 točke. Pohlep je presegal vse meje razumnega, številni so jemali posojila in verjeli, da bo rast trajala v nedogled. V tistem času je bilo okrog 8,5 odstotka premoženja, ki je bilo naloženo v delnice, izposojenega.
Toda ko se je desetletje iztekalo, je postalo jasno, da bo treba plačati visoko ceno. Sredi oktobra 1929 so cene tako drastično padle, da je bilo na tisoče delničarjev, ki so imeli "bogastvo" zgolj na papirju, prisiljenih prodati svoje delnice. To je sprožilo nadaljnjo spiralo padanja cen.
Kako drastično lahko pade svetovna ekonomija
Med mitom in resničnostjo
Predsednik Herbert Hoover je Američanom obljubil "piščanca v vsakem loncu in avto v vsaki garaži". Namesto tega se je znašel v gospodarski krizi.
Na črni torek je neki kurir ponudil en dolar za sveženj delnic, ki je bil še teden prej vreden 100.000 dolarjev - in ga dobil za dolar.
Dow Jones je 8. julija 1932 dosegel rekordno nizko raven 20. stoletja, 89 odstotkov manj od septembra 1929. Dobrih 25 let je bilo potrebnih, da se je vrnil na raven izpred krize.
Ob zadnji gospodarski krizi leta 2008 je Dow Jones v letu in pol padel za 47 odstotkov.
Največji enodnevni padec borznih indeksov se je zgodil 19. oktobra 1987, ameriški je izgubil več kot 20 odstotkov, nekateri drugi še precej več.
Banke propadale druga za drugo
Začela se je velika gospodarska kriza, imenovana tudi velika depresija, najhujša in najobsežnejša recesija v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot primer, kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice krize so čutile praktično vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije, in kmetijska območja zaradi padca cen. Svetovni bruto domači produkt je padel za 15 odstotkov, mednarodna trgovina za več kot 50. Brezposelnost v ZDA je presegla 25 odstotkov, v nekaterih državah je brez dela ostala celo tretjina zaposlenih.
Novi predsednik, nova pogodba
Franklin D. Roosevelt je na volitvah jeseni 1932 prepričljivo premagal Herberta Hooverja predvsem na osnovi obtožb, da je republikanska stranka odgovorna za gospodarsko krizo. Svoje dolgo obdobje predsednikovanja je Roosevelt začel marca 1933, ko je izgovoril znameniti stavek: "Edino, česar se moramo bati, je strah sam."
Za omilitev posledic krize je takoj začel uvajati novo ekonomsko politiko, imenovano New Deal. Izraz new deal so prvotno pripisovali publicistu Stuartu Chasu, Roosevelt pa ga je povzel na kongresu demokratov poleti 1932: "Ameriškemu ljudstvu obljubljam novo pogodbo (a new deal). To je več kot volilni boj, to je poziv k orožju."
New Deal je temeljil na obsežnih javnih delih po celotnih ZDA, s čimer je ublažil brezposelnost. Med Rooseveltovo vlado so se znatno razširili programi javne porabe in spremenili so politiko potrošnje v ZDA. Ukinjena je bila tudi prohibicija, prepoved prodaje alkohola. Na naslednjih predsedniških volitvah leta 1936 je Roosevelt zmagal z veliko večino, potem je bil izvoljen še dvakrat. Ostaja edini ameriški predsednik, ki je bil v Beli hiši več kot dva mandata.
