Dedek Mraz se je poslovil

Njegov prvi stik z dedkom Mrazom je bil v Zagrebu, leto dni preden je postal prvošolec. "Tam smo imeli sorodnike in oni so me vzeli s seboj na prireditev v tovarno, v kateri so delali. Z njihovimi otroki vred sem prejel darilo - plastično rdečo prozorno podmornico, napolnjeno s pisanimi bonbončki. Nekje še vedno hranim to sliko in je krasen spomin na moje prvo srečanje z dedkom Mrazom. Vselej se nostalgično spomnim na ta dogodek."
Tisti časi so bili bolj dedkovi kakor Božičkovi. "Pri nas doma smo vedno praznovali le božička, saj so bili moji starši precej starejši od staršev mojih vrstnikov in so ohranjali tradicijo. Nikoli pa nisem dvomil o prijateljstvu med Božičkom in dedkom Mrazom. Nisem poznal vzorcev, ki bi imeli ideološke in politične konotacije, pač nisem bil tako vzgojen. Njuna vloga se je spreminjala, koliko je pač bilo enemu ali drugemu naklonjeno splošno mnenje ljudi. Res je, da sta tedaj hodili vštric dve ideologiji, a večjih nesporazumov zavoljo tega se ne spomnim."

Še v aluminijasti gondoli

Petintrideset let, kar je prvi v Mrazovi ekipi pri Zvezi prijateljev Mladine, je hitro minilo. "Pravzaprav, kot bi pihnil. Komaj verjamem, da se je nabralo toliko let. Prihajal oziroma prihajali smo s Pohorja še s staro aluminijasto gondolo pa potem rdečo, s sedežnico, se prevažali s Tamovimi kamioni." Prinašal je darila, ki so bila namenjena velikemu številu otrok, zato so bila skromna, a otroci so jih sprejemali z velikim veseljem in navdušenjem. "Naj je bil le bonbonček ali mandarina, a slastna, saj je bilo darilo dedka Mraza."

Mariborska edinstvena zgodba

Poudari, da je mariborska decembrska zgodba z dedkom Mrazom v Sloveniji edinstvena. "To trdim z zanesljivostjo. Neizmerna zasluga gre Zvezi prijateljev mladine Maribor, ki stoji za tem organiziranjem vsa ta leta. To je velik zalogaj, veliko dela in priprav ter logistike, ki je opazovalcu dogajanja skrita, vključenih je veliko prostovoljcev in vsi smo amaterji, ki sami kreiramo scenarije in vsebine."