Teh neumnosti, povezanih z nedeljskim delom - malo ja, malo ne, pa spet napol in nekatere trgovine ja in nekatere ne -, imamo vsi že poln nakupovalni voziček. In kar je pri vsem skupaj postalo najbolj smešno: svoj lonček morajo kot po navadi pristaviti tudi politiki, namreč poslanci. Ki radi prisluhnejo malemu človeku in požrtvovalno urejajo zadeve, ki nas pestijo.
Bane in Zmago
Tako je zdaj skupina nepovezanih poslancev na čelu z Branislavom Rajićem - bog mi je priča, da za njega prvič slišim - vložila bizaren predlog, da bi lahko bile ob nedeljah odprte (citiram) "tudi trgovine v hotelih, kampih in turističnoinformacijskih centrih ter prodajalne ob pokopališčih" - "poleg prodajaln na bencinskih servisih, mejnih prehodih, v pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah".
In to še ni vse! S predlogom se je oglasil tudi Zmago Jelinčič in v imenu svoje SNS v zvezi z nedeljskim delom - v posebnem amandmaju - predlagal, da bi si trgovci vsaj decembra lahko sami, svobodno izbirali, kdaj točno bodo ob nedeljah imeli odprto.
Kratka kronologija
Za osvežitev spomina naj postrežem s kratko kronologijo tega nedeljskega odpiranja-zapiranja-odpiranja-zapiranja trgovin.
Pred 18 leti je bil na temo nedeljskega dela referendum. (Si predstavljate, da je to bilo tako davno, da je bil Zoran Janković še predsednik uprave Mercatorja?!)
No, na referendumu je ljudstvo izglasovalo, da morajo biti trgovine ob nedeljah načeloma zaprte - lahko pa so odprte največ deset nedelj na leto.
In kar je bilo še najbolj čudno: kljub takemu referendumskemu rezultatu so bile trgovine meni nič, tebi nič ob nedeljah vendarle odprte še naprej.
Potem so se dolga leta vsake toliko kregali, ali naj bodo trgovine ob nedeljah odprte ali ne. Do lani jeseni, ko so modri poslanci na pobudo Sindikata delavcev trgovine sprejeli zakon, da so ob nedeljah in praznikih lahko odprte samo prodajalne na črpalkah.
Pravica do počitka
Razlog za te nenavadne odločitve je bila vedno solidarnost z delavskim razredom, ki da ima tako kot mi pravico do počitka na gospodov dan. Mi drugi, ozaveščeni državljani pa se tako ali tako nimamo kaj preseravati z nedeljskimi nakupi. To so samo grde potrošniške navade ali v najboljšem primeru ne neozdravljiva pozabljivost.
Sam tu pripominjam, da ljudje to nedeljsko nedelo tretirajo kot implicitno priložnost, da se vtikujejo v življenja drugih in v lifestyle tistih, ki živijo drugače. Ne najbolj originalno, pa vendar. To ljudje vedno radi delajo. Nasprotovanje nedeljskemu delu je konservativno in vsiljivo: blagajničarke in skladiščniki ne bi smeli ob nedeljah hoditi v službo zato, da bi lahko namesto tega bodisi hodili k maši bodisi bi planinarili ali se vsaj sprehajali in preživljali kvaliteten čas s svojimi otroki. Ali pa ležali na kavču in gledali debilne resničnostne šove.
Ne bom delal cirkusa
Jaz sam zaradi tega ne delam cirkusa. V zadnjem letu dni se mi je sicer nekajkrat zgodilo, da sem v soboto pozabil kaj kupiti - vendar nič takega, brez česar ne bi preživel do ponedeljka.
Se mi pa načelna prepoved nedeljskega dela - s še bolj načelnimi, po mojem zlobiranimi izjemami - vendarle zdi preneumna. Lifestyle gor ali dol, ljudje očitno potrebujejo odprte trgovine tudi ob nedeljah. Če ne verjamete, pojdite kdaj v nedeljo na Petrolovo črpalko po kakšno malenkost. Ljudje so za določene dobrine oziroma artikle očitno pripravljeni ne samo dolgo, predolgo stati v socialistični vrsti, temveč po kapitalistični logiki tudi plačati krepko več kot v neki regularni trgovini.
Vsak v svoji votlini
Ko to pišem, ne morem vedeti, kaj se bo iz tega predloga v državnem zboru izcimilo. A kakorkoli: da se vsakih nekaj let razvname debata o nedeljskem delu, priča o tem, da je nedelja še vedno gospodov dan. Dan gospoda potrošnika in gospe prodajalke.
Njuni interesi - s pridnostjo in delavnostjo kot tudi lenobnostjo in brezdelnostjo vred, da pravice do regeneracije niti ne omenjam - so si po navadi v opreki. Če nekdo nekaj potrebuje, mu mora nekdo to tudi prodati, postreči itd. Karkoli že. Ne nujno poln nakupovalni voziček. Lahko tudi kavo in kosilo ali zaradi mene tudi mašo. Zato mislim, da je že skrajni čas, da se nehamo pretvarjati, da (lahko) ob nedeljah živimo vsak v svoji votlini.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
