(INTERVJU) Nevena Rendell in Asja Krsmanović: Biti moški pomeni biti spoštovan, ženska pa si mora to spoštovanje izboriti

Na letošnjem Weekend Media Festivalu v Rovinju je voditeljica in direktorica komunikacijske agencije Nevena Rendeli vodila pogovor z ženskami aktivistkami, saj je tudi sama ustanoviteljica gibanja SOS Zagreb. Nevena se pri iskanju sogovornikov ni omejila na ženske - vseeno se je hitro izkazalo, da so najbolj aktivne pač predstavnice nežnejšega spola. Je torej res, kar pravi Svetlana Slapšak, da so bile revolucije uspešne samo, če so imele na svoji strani ženske, in da je žensko orožje medsebojno povezovanje? O tem smo govorili z Neveno in Asjo Krsmanović, sarajevsko dramaturginjo, igralko in scenaristko, ki je soustanoviteljica gibanja Nisam tražila (proti spolnemu nadlegovanju).

Nevena, kariero ste začeli kot televizijska voditeljica. Kdaj so vas začele zanimati resne teme?

Nevena Rendeli: "Resne teme so bile vedno prisotne, žal pa družbo zanimajo predvsem stereotipi in predalčkanje. Če se ukvarjaš z javnim delom, kot je delo na televiziji ali na estradi, te o resnih temah niti ne sprašujejo. Ravno zato najpogosteje govorimo o oblačilih, pričeski, ličilih. Tudi te teme so del našega vsakdana in zanimajo ljudi. Tudi jaz to spremljam in berem, seveda. Pred štirimi leti sem postala mama dvojčicama, pred tremi leti pa sem dobila še eno hčerko, zato sem takrat prevzela novo odgovornost in se začela bolj zanimati za družbo, v kateri bodo moji otroci odraščali. Želela sem izkoristiti pozicijo, ki sem jo že imela, da bi spregovorila o pomembnih temam in stvareh, ki se meni zdijo pomembne. Ko se je zgodil potres v Zagrebu in kasneje še v Petrinji, me je resno zaskrbelo za varnost moje družine. Zavedam se, da naših zgradb nikoli ne bodo obnovili tako, da bomo v njih lahko varno živeli, če meščani ne bomo za to nekaj naredili."

Sicer pa ste dolgoletna voditeljica hrvaške javne televizije. Vendar ste se od vodenja poslovili in ustanovili svoje podjetje, kajne?

Nevena Rendeli: "Tako je, 15 let sem delala na hrvaški radioteleviziji kot urednica, novinarka in voditeljica. Sem avtorica številnih projektov in oddaj - vodila sem na primer oddajo o turizmu, ki je bila na sporedu več kot deset let, sodelovala v oddaji Sobotno jutro, ki je bila v živo iz različnih krajev, na koncu pa sem sodelovala v oddaji Nedeljsko popoldne … Tako je. Na televiziji sem dala odpoved pred letom in pol, saj se nisem več videla tam, čeprav imam to delo rada. Odprla sem agencijo za odnose z javnostjo in organizacijo dogodkov, skupaj s partnerji pa organiziramo tudi Weekend Media Festival."

Družbena omrežja imajo moč za spremembe

Asja, vi ste dramaturginja, umetnica. Kako ste vi začeli z družbenim gibanjem?

Asja Krsmanović: "V tem se nisem znašla kar naenkrat, saj je bilo to vedno prisotno v mojem življenju. Prihajam iz Bosne in Hercegovine, kjer so pogosti socialni problemi. Vsi mi, ki delamo v kulturi, čutimo veliko odgovornost, da naredimo pozitivne premike v družbi. Naše kulturno-umetniško delo je podaljšek socialnega optimizma, ki se zdaj širi tudi preko družbenih omrežij. To torej ni nekaj novega. Ampak če so nekoč naše ideje, rešitve ostajale na odru ali filmu, smo se zdaj razširili še na družbene medije."

Predstave ali filmi se lahko dotaknejo gledalcev, lahko jim dajo misliti. Ampak očitno se vam ne zdi dovolj, da umetnik o problemih v družbi spregovori samo v umetniških delih.

Asja Krsmanović: "Žal v naši regiji to ni dovolj. Živimo v državah, kjer lahko svoj glas izkoristimo za nekaj pozitivnega, za nujne spremembe. To seveda ne pomeni, da bi morali vsi postati aktivisti. Goran Bogdan je na primer izredno uspešen igralec, uspel je tudi v tujini, njegovi filmi so izvrstno gledani, tako da lahko nekaj pove širši publiki tudi preko svojega dela, drugi pa iščemo druge načine."

Nevena Rendeli: "Goran je bil zelo glasen tudi na družbenih omrežjih, sploh kar se tiče nasilja nad ženskami, in jim je stopil v bran. S tem izpostavlja določene probleme v družbi, mi pa delujemo drugače, preko medijev. Gledališko predstavo ali umetniški film gleda določena publika, na spletu pa lahko najdemo najrazličnejšo in največjo publiko, zato so družbena omrežja pomembna v smislu pravil pozitivnih družbenih sprememb. Ljudi je treba privabiti v gledališča, v javnem prostoru pa ima vsak glas. Če se odločimo, da uporabimo te glasove v dobre namene, pa je to nekaj plemenitega in pusti sled v družbi."

Kako ste se denimo prek družbenih omrežij angažirali po potresu?

Nevena Rendeli: "Takoj po potresu v Zagrebu je Nevena Blaškovič ustanovila skupino na facebooku, ki so se ji pridružili ljudje, ki so bili oškodovani. Zbrala je približno 15 tisoč članov, drug drugega smo podpirali in si pomagali celo v banalnih stvareh - da je treba izključiti plin, kam je treba bežati … Nihče od oblasti nam ni dal nobenih navodil, kako in kaj, zato smo se organizirali sami. Po šestih mesecih, ko so sprejeli zakon o obnovi, smo ugotovili, da se še vedno v državi nič ne premakne. Skoraj dve leti sta minili od potresa v Zagrebu, a niti ena stavba še ni bila obnovljena! To ni le težava prebivalcev Zagreba, ampak je to težava celotne države. Zagreb je glavno mesto in ogledalo države, varnost nas, naših otrok in obiskovalcev Zagreba pa je še vedno ogrožena. Ustanovili smo zadrugo, saj smo ugotovili, da lahko delujemo na ta način, sedaj pa nas kontaktirajo celo z ministrstev. Žal se še vedno nismo uspeli prebiti skozi birokracijo, s katero nas zasipajo ustanove, vendar bomo glasni še naprej in se bomo trudili, da stvari ne ostanejo take, kot so. Država je začela z obnovami javnih objektov, ker je to financirala EU, ta denar pa je treba porabiti do 1. junija 2022. Zdi se nam, da bi bilo to mogoče, a se hkrati bojimo, da s tem denarjem ne bodo obnovljeni vsi javni objekti."

Asja, kako pa ste vi začeli z gibanjem?

Asja Krsmanović: "Naša skupina je nastala, ko je v javnost prišla informacija o spolni zlorabi na igralski šoli v Srbiji. Večina ljudi ni reagirala na problem, ki je prišel iz druge države. Vse se je začelo z objavo na facebooku, to pa nas je pripeljalo do razumevanja in spoznanja, da se nam je vsem v nekem trenutku neke vrste nadlegovanje že zgodilo. To je bil trenutek, ko smo se ustavile in si priznale, da se to dogaja vsem ženskam, ne le v naši bližini, ampak v celotni regiji. Odprle smo facebook stran za ženske, ki lahko povedo svoje zgodbe, s ciljem, da spremenimo družbene paradigme in destigmatiziramo žrtve, ki se sramujejo, o tem ne govorijo in tega ne prijavljajo. Sram bi moralo biti tiste, ki nasilje izvajajo, vendar jih družba opravičuje. Podatki za Bosno in Hercegovino kažejo, da kar 80 odstotkov primerov nasilja ostane nekaznovanega. Osebe, ki so doživljale nasilje, si tega ne upajo prijaviti zaradi nedelujočega sistema in neozaveščenih oseb, s katerimi prihajajo v stik v procesu prijave - okolica, sodni sistem, socialne službe … Nasilje nad ženskami pa ni nujno spolno nasilje, saj je oblik nasilja več."

Brez ženske ni revolucije

Svetlana Slapšak pravi, da nobena revolucija ni uspela brez žensk. Ste načrtno izbrali ženske sogovornice na pogovoru o aktivizmu?

Nevena Rendeli: "Sploh ne, to ni bilo namenoma, ampak naključno. Želela sem pripeljati ljudi, ki so v zadnjih dveh letih naredili spremembe, izkazalo pa se je, da so to samo ženske! Na koncu druge svetovne vojne je imela komunistična partija 20.000 članov, antifašistično gibanje žensk pa dva milijona članic. Ženske so se torej veliko bolj povezovale."

Asja Krsmanović: "To, kar je dejala Slapšakova, sem vedela, ker me zanimajo take teme. AFŽ je imel velik vpliv v bivši Jugoslaviji in je bil zaslužen za velike spremembe v družbi. Gibanje AFŽ je dobesedno hodilo po vaseh in opismenjevalo ženske, ki niso smele v šole. Ko se danes pogovarjamo o feminističnem boju in enakopravnosti žensk, je to zagotovo posledica velikih del žensk, ki so to delale pred nami in so nas pripeljale v pozicijo, da se lahko o tem pogovarjamo."

Nevena Rendeli: "Morda smo delo naših prednic vzeli kot dejstvo, čeprav lahko danes delamo marsikaj, kar je posledica njihovega dela."

Pa se lahko v vašem gibanju za pravice žensk zanesete na moške?

Asja Krsmanović: "Seveda se lahko zanesemo na njihovo pomoč! So tudi moški, ki so bili žrtve in podpirajo naš boj. Ne gre za zgodbo le enega spola."

Nevena Rendeli: "V Zagrebu sodeluje več kot polovica moških, res pa je, da je to tema, ki se tiče tudi njih."

Ampak kako si razlagata to, da so predvsem ženske tako pogosto pobudnice, povezovalke, aktivistke?

Asja Krsmanović: "Mislim, da je gonilo napredka civilizacije solidarnost, ženske pa so že stoletja bolj pripravljene biti solidarne, pripravljene, da stopijo skupaj."

Nevena Rendeli: "Morda je to zaradi empatije. Skozi zgodovino vidimo, da se ženske niso borile v vojnah, saj bi me verjetno vse spore rešile drugače."

Pa vama je bilo kdaj žal, da sta ženski?

Nevena Rendeli: "Ne. Imam tri hčerke, zato lahko še bolj odgovorno rečem, da mi ni bilo nikoli žal. Danes se morajo ženske še vedno boriti v družbi za enakopravnost, hkrati pa znamo dobro izkoristiti vse atribute, da lahko spreminjamo družbo."

Asja Krsmanović: "Ni mi žal, da sem ženska, čeprav bi se želela preizkusiti tudi kot moški. S svojo pozicijo ženske sem zadovoljna, čeprav se zavedam vseh socioloških in kulturoloških težav, ki jih prinese dejstvo, da sem glasna ženska na Balkanu. Jasno in glasno povem svoje stališče, hkrati pa sem tudi privilegirana, da so mi starši omogočili izobrazbo in družbeni status, ki mi omogoča govoriti javno."

V nekem trenutku je feminizem imel hude nasprotnike, feministke naj bi bile "možače".

Nevena Rendeli: "Ko je feminizem kot gibanje dobil ime, je doživel nekakšen padec, predvsem med ženskami. Te niso želele biti feministke, saj je to s seboj nosilo neko konotacijo in stereotipe. Ciklično se časi menjajo, feminizem pa sedaj spet dobiva prvoten pomen, ki bi ga moral imeti že ves čas."

Asja Krsmanović: "Ljudje se nasploh bojijo sprememb in mislim, da je težava z besedo feminizem prišla ravno od tu. Z bojem žensk je moralo priti do sprememb v družbi, na drugi strani pa je bilo še vedno veliko moških in žensk, ki so zastopali tradicionalne vrednote. Ti ljudje ne razumejo, da boj žensk ne pomeni nošenja kratkih kril oziroma da je poanta, da jih ženska lahko nosi, če si to želi, ali pa je pokrita, če ji to bolj ustreza. Področje feminizma in aktivizma se je v zadnjem času spremenilo na bolje."

Nevena Rendeli: "Feminizem ni le boj za delovne ženske, ampak boj za pravice vseh žensk, kakršenkoli je njihov položaj."

Sem ženska in to je del moje identitete

Da feministke sploh niso kakšne možače, dokazujeta tudi vidve. Od kod sploh tovrstni predsodki?

Asja Krsmanović: "Predsodek je, da so ženske podobne moškim, če želijo iste pravice. Seveda pa so tudi ženske, ki so nagnjene k imitaciji moških, tako pri frizuri kot pri oblačilih …"

Nevena Rendeli: "Ko ste postavili to vprašanje, sem imela ves čas pred očmi serijo Miss Amerika, kjer Cate Blanchett igra tradicionalno konservativko, ki nasprotuje feminizmu v Ameriki. Ves čas poudarja, da so ostale ženske urejene in uglajene, feministke pa nenaličene in neurejene. A to so le predalčki, v katere se želi ukalupiti 'nasprotna stran'."

Asja Krsmanović: "Predvsem gre za predalčke, pri katerih gre za identiteto. Nobena oseba nima le ene identitete, zato biti feministka ne pomeni, da je taka oseba le feministka in nič drugega."

Ali bi lahko rekli, da sta imeli kdaj kakšno težavo več, ker sta ženski?

Nevena Rendeli: "Mogoče je bilo težje v določenih situacijah. Kot pravi Asja, smo bile včasih deprivilegirane. Odraščala sem skupaj z bratom, vendar starši niso delali razlik med nama, niti s finančnega vidika, kar je zelo pomembno. To nama je omogočilo, da sva taka, kot sva danes. Moja mama prihaja iz Dalmacije in je bila druga hčerka v družini, dedek pa je ob njenem rojstvu v šali dejal, naj jo vržejo v morje, ker je bila spet hčerka … Šala, ampak … Mama je odraščala v drugačnem kontekstu in morda me je ravno zato vzgajala drugače. Danes me nekateri najprej vprašajo, kaj delam, potem pa takoj še to, kje so otroci, kdo jih pazi, kaj mi je bolj pomembno - delo ali otroci."

Asja Krsmanović: "V svojem poklicu opažam, da se ženske bolj trudijo pri delu, delajo več in bolj odgovorno, še vedno pa so moški bolje plačani za enako delo. To je nekaj, kar niti ne opazimo in se o tem ne govori, ko pa postanemo bolj pozorni, vidimo, da ni tako le v enem poklicu, ampak povsod. Živimo v družbi, kjer biti moški pomeni biti privilegiran, bolj spoštovan, ženska pa si mora to spoštovanje šele izboriti. Seveda je še vedno dovolj prostora za naš boj."

Ali mislite, da bo mogoče kdaj bolje, ali se bomo celo vrnili v preteklost, glede na dogajanje na Poljskem na primer?

Nevena Rendeli: "Na vprašanje, v katero smer gre civilizacija, žal nimam odgovora. Govorimo o boju, ki ga pred stotimi leti še ni bilo. V zadnjem stoletju se je zgodilo veliko dobrih stvari in je prehojena dolga pot. Upam, da se bomo lahko kmalu sprostili in živeli v družbi, ki bo razumela, da gre pri ženskih pravicah za težavo celotne družbe, ki jo je treba rešiti."

Asja Krsmanović: "Tudi jaz bi težko rekla, kam gre današnja družba. Včasih se mi zdi, da gremo v smeri napredka, potem pa stopimo spet nekaj korakov nazaj. Mislim, da so spremembe neizogibne, težko pa je napovedati pot, po kateri bomo šli."

Nevena Rendeli: "Včasih se nam zdi, da ne uspemo narediti velikih sprememb in oprijemljivih rezultatov, čeprav je vsaka sprememba na bolje dobra in se je ne da zaustaviti. Kljub vsemu sem optimistična za prihodnost."

Kdaj vama je bilo najlepše, da sta ženski? Kdaj se počutita najbolj ženstveno?

Nevena Rendeli: "Materinstvo je najlepši del tega, da sem ženska. Enako pomembno za moškega je tudi očetovstvo, vendar materinstvo žensko res spremeni na boljše."

Asja Krsmanović: "Jaz nisem mama, zato te izkušnje nimam, vendar o tem niti ne razmišljam. Vesela sem, da sem živa, da nisem lačna in ne živim na cesti. Vsak dan se zgodi nekaj novega, da pa sem ženska, je del moje identitete."