Nova raziskava, objavljena v reviji European Journal of Preventive Cardiology, uradni strokovni publikaciji Evropskega kardiološkega združenja (ESC), je namreč razkrila, da je biološka starost boljše merilo za določanje človekove pričakovane življenjske dobe kot kronološka starost oziroma tista starost, ki jo določa naš rojstni datum. "Starost je eden najbolj zanesljivih dejavnikov tveganja za smrt: starejši ko smo, večja je verjetnost, da bomo umrli," pojasnjuje avtor študije in kardiolog na ameriški kliniki Cleveland dr. Serge Harb. "Toda odkrili smo, da je biološka starost še bolj zanesljiva. Če želite torej dlje živeti, morate pogosteje telovaditi, saj tako izboljšate svoje zdravje."
Znanstveniki so na podlagi rezultatov obremenitvenih testov razvili formulo, s katero so lahko izračunali, kako fit so ljudje. Poimenovali so jo A-BEST (Age Based on Exercise Stress Training oziroma starost na podlagi obremenitvene vadbe), temelji na telesnih kazalcih, kot so vadbena zmogljivost, odziv srca na telovadbo in čas, ki je potreben za to, da se srčni utrip po telovadbi povrne na normalno stanje. "Zavedanje o svoji biološki ali funkcionalni starosti nas lahko spodbudi, da več časa posvetimo fizični aktivnosti," trdi Harb. "Če oseba, ki je stara 45 let, izve, da je, biološko gledano, deset let starejša, bi jo to moralo malenkost prestrašiti, saj to pomeni, da zaradi nezdravega življenjskega sloga izgublja leta svojega življenja. Nasprotno pa ima 65-letnik, ki je po podatkih izračuna A-BEST funkcionalno star le 50 let, boljše možnosti za preživetje kot njegovi vrstniki."
Katero starost naj navedemo?
V raziskavi so preučili 126.356 oseb, ki so med letoma 1991 in 2015 na kliniki Cleveland prvič opravljali obremenitveno testiranje za ugotavljanje težav s srcem. S tem postopkom zdravniki preverijo, kako zmogljivi so pacienti, kako se njihovo srce odziva na vadbo ter koliko časa traja, preden se njihov srčni utrip po naporu normalizira, in sicer tako, da testiranci hodijo po tekaški stezi z vedno večjo intenzivnostjo. Poleg naštetih dejavnikov so raziskovalci za ugotavljanje vrednosti A-BEST upoštevali tudi spol in uporabo zdravil, ki vplivajo na srčni utrip.
Povprečna starost udeležencev je bila 53,5 leta, skoraj 60 odstotkov jih je bilo moškega spola. Več kot polovica pacientov, starih med 50 in 60 let (55 odstotkov moških in 57 odstotkov žensk), je bilo glede na funkcionalno starost deset let mlajših od svoje kronološke starosti. Po skoraj devetih letih je umrlo 9929 pacientov oziroma osem odstotkov vseh sodelujočih. V skladu s pričakovanji raziskovalcev je bila vsaka posamezna komponenta formule A-BEST povezana z umrljivostjo.
Pacienti, ki so umrli, so bili v povprečju deset let starejši od preživelih, vendar je vrednost A-BEST z veliko večjo natančnostjo pokazala, kdo bo preživel, tudi po upoštevanju dejavnikov, kot so spol, kajenje, indeks telesne mase, uporaba statinov, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, koronarna bolezen in končni stadij bolezni ledvic. Harb meni, da bi lahko zdravniki s pomočjo izračuna, ki ga je razvila njegova ekipa, izdelali boljša poročila obremenitvenega testiranja: "Za paciente je takšen podatek o njihovi funkcionalni starosti bolj zgovoren in lažje razumljiv kot posamezni rezultati pregleda."
Poleg tega, dodaja, se takšen pristop dobro obnese pri bolnikih z določenimi boleznimi. V smernicah ESC na primer piše, da je pri pogovoru s pacienti priporočljivo navesti njihovo starost na podlagi tveganja za srčno-žilne bolezni, ki temelji na dejavnikih tveganja, kot so kajenje, holesterol in krvni pritisk.
