Kako in zakaj je naraven proces staranja v zahodnih družbah postal tabu

Zbrali so se nekdanji maturantje, da se dogovorijo, kje bodo proslavili 20. obletnico mature. Eden pravi: "Kaj, če bi šli v hotel Habakuk? Tam je dobra postrežba in kelnarce so ful seksi." Vsi so seveda takoj za to. Zberejo se ponovno za 30. obletnico: "Kam gremo? Gremo zopet v Habakuk, tam sta dobra postrežba in odlična hrana." Pride 40. obletnica. "Kam bi jo šli praznovat?" se sprašujejo. "Gremo v Habakuk, tam je toplo in ni nobenega prepiha."

"Ja, odlična ideja, gremo tja!" Pride seveda tudi 50. obletnica. "Joj, joj, kam naj gremo? Kje naj jo proslavimo? Kaj, če bi šli v Habakuk?" Vsi v en glas: "Jaaaaaaaa! Super! Tam še nikoli nismo bili!"

Opisana šala je mlajše najverjetneje bolj nasmejala kot tiste, ki so bliže "srebrnim letom" ali so že v njih. V novodobni družbi je mladost fetiš in vedno bolj se oblikujejo predsodki in stereotipi v zvezi s staranjem in starostjo. Ageizem ali v slovenščini uporabljan izraz starizem, tudi staromrzništvo, je predsodek, ki je v sodobni družbi, tudi slovenski, zelo razširjen, splošno sprejet in med vsemi "izmi" najbolj družbeno odobravan.

"Številnim opredelitvam starizma je skupno to, da gre za stereotipiziranje in diskriminacijo posameznih starostnih skupin, tako mlajših kot starejših. A bolj prepoznan je starizem v smislu sistematičnega stereotipiziranja in diskriminacije starejših od 65 let. Starizem tvori troje: predsodke do starosti, staranja in starejših ljudi, diskriminacijo starejših, predvsem v delovnem okolju in tudi v družbenem okolju ter institucionalno politiko in postopke, ki ohranjajo stereotipna prepričanja o starejših. To zmanjšuje možnosti starejšim generacijam za zadovoljivo življenje in zmanjšuje njihovo osebno dostojanstvo. Nenavadno pri starizmu je, da imamo predsodke do skupine, ki ji bomo v prihodnosti pripadali tudi sami," navaja doc. dr. Danijela Lahe z oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Maribor, ki je iz te teme tudi doktorirala.

Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), narejena na vzorcu 85 tisoč ljudi iz 57 držav, je pokazala, da je 65 odstotkov anketirancev izrazilo pomanjkanje spoštovanja do starejših. Starost je tako porinjena ob rob, pojmovana kot nekaj sramotnega, slabega, nezaželenega, starejši ljudje pa naj bi spadali v domove ostarelih ali bolnišnice. Staranje ni več zgolj biološki proces, vse bolj postaja predvsem kulturni proces. Dr. Lahetova pojasnjuje, "da gre za družbeno ustvarjeno zamisel, ki služi družbenemu in ekonomskemu namenu. V jedru starizma je tudi stereotipna domneva, da so vsi člani skupine enaki. Si lahko predstavljate, da bi enako razmišljali o skupini ljudi od dvajset do šestdeset let? (Starejšega) posameznika je treba obravnavati kot individuum in ne kot homogeno skupino."

Ponekod starejši prezrti, drugje cenjeni

Odnos do staranja, starih ljudi in smrti je v različnih kulturah različen. V nekaterih so starejši spoštovani in cenjeni zaradi svoje modrosti in izkušenj ter niso zaničevani zaradi fizičnih in psihičnih lastnosti. V ZDA in Veliki Britaniji je favorizirana mladost, starost pa je postavljena na stranski tir, tudi pod motom, da naj mladi in stari ne prebivajo pod eno streho. Zato se veliko ostarelih ob upokojitvi preseli v soseske oziroma skupnosti za starejše, varovana stanovanja ali domove starostnikov.

Francija je sprejela geriatrično zakonodajo, na osnovi katere morajo otroci prevzeti skrb za ostarele starše. Temu sta botrovali francoska najvišja stopnja samomorov med starejšimi v EU in vročinski val, ki je ubil 15 tisoč ljudi, večinoma starejših. Med njimi so bili številni mrtvi že tedne, preden so jih našli.

Na Kitajskem skrben in spoštljiv odnos do starejših izhaja iz moralnih naukov konfucionizma, a je zaradi urbanega in sodobnega načina življenja mladih ljudi ta odnos nekoliko razvodenel. Kitajske oblasti so postavile zahtevo, da odrasli otroci ne smejo zanemarjati ostarelih staršev in jih morajo ne glede na razdaljo čim pogosteje obiskovati, sicer bodo sankcionirani.

Na Japonskem je odnos do starejših prav tako pogojen z veliko spoštljivostjo, a vse večji odstotek starostnikov postavlja družbi velike in raznolike izzive. Dr. Tinka Delakorda Kawashima, sociologinja religije, zaposlena na Univerzi Hirošima, pojasnjuje, "da starajoče se prebivalstvo na Japonskem postaja skrb skoraj vseh prebivalcev, saj prinaša ekonomske posledice. Obenem pa raziskave kažejo, da strah pred staranjem doživljajo ljudje vseh starosti. Ob tem so medij polni novic o starejših ljudeh neverjetnih telesnih zmogljivosti. Gospa Nagaoka je začela plavati pri osemdesetih, da bi bolje okrevala po operaciji kolena, in je pri stotih že postala najboljša aktivna plavalka na svetu. Mnogim je bil v navdih gospod, ki je v skupini nad 105 let z najboljšim časom pretekel sto metrov in rekel, da z njim ni zadovoljen. Ali 86-letni alpinist in profesionalni smučar Juičiro Miura, ki je pri svojih 70, 80 in 85 letih osvojil Mount Everest in ga namerava spet, ko jih bo dopolnil 90."

Staranje je globalen pojav

Dejstvo je, da se svetovno prebivalstvo pospešeno stara. Podatki za leto 2019 kažejo, da je med 7,7 milijarde ljudi na svetu okoli 800 milijonov starejših od 65 let. Njihovo število naj bi se podvojilo do leta 2050. Po podatkih našega statističnega urada je 20,7 odstotka Slovencev starejših od 65 let. Podaljšuje se tudi pričakovana življenjska doba, torej število let, ki jih lahko posameznik ob rojstvu pričakuje glede na aktualne statistike o smrti. V EU se je v zadnjih šestdesetih letih ta v povprečju podaljšala za dve leti, a naj ob tem pripomnimo, da je covid pričakovano življenjsko dobo skrajšal: pri Slovencih za leto dni, v Španiji celo za leto in pol.

"Podaljševanje življenjske dobe je v zahodnih sodobnih družbah, še posebej v Evropi, privedlo do velikih strukturnih sprememb prebivalstva. Število starejših ljudi intenzivno narašča, medtem ko je otrok in mladostnikov vedno manj. Starejši od 65 let danes predstavljajo okoli 20 odstotkov evropskega prebivalstva, delež pa bo po napovedih do leta 2080 narasel celo na 30 odstotkov. Porast starizma prav gotovo lahko pripisujemo staranju prebivalstva zahodnih družb," navaja dr. Lahetova.

Posledice staranja bodo številne: tako ekonomske kot širše družbene, najbolj izrazito se bodo kazale na področjih dela in zaposlenosti, upokojevanja in pokojninskega sistema, zasebnega bogastva in varčevalnih navad, medgeneracijskih razmerij ter zdravja in blaginje starejšega prebivalstva. Lahetova razloži, "da na institucionalni ravni starizem praviloma vključuje diskriminacijo v gospodinjstvu, na področju trga dela, v zdravstvenem in socialnem varstvu, javni politiki, medijih in neustrezni oskrbi v institucionalnem okolju. Gre za politiko določenih organizacij in institucij, ki povzročajo diskriminacijo starejših (na primer politika obveznega upokojevanja). Družbeni vidik pa zajema starostne norme, pokroviteljstvo, staristični jezik in starostno segregacijo."

Strah pred staranjem, osamljenostjo, izgubo in smrtjo

Dr. Danijela Lahe je v svoji doktorski disertaciji leta 2016 raziskovala tudi odnos mladih do starejših. Ugotovila je, da ima le slaba petina anketiranih mladih negativen odnos do starejših, izraziteje se je pokazal pri moških. Med mladimi ne prevladuje strah pred staranjem, marveč pred izgubo. Ženske v prihodnosti skrbita še fizični izgled in osamljenost. Tudi v raziskavi Mladina 2020, pri kateri je sodelovala sogovornica, se je izkazalo, da velika večina slovenske mladine vidi staranje prebivalstva kot resen problem. Povezujejo ga tudi s porazdelitvijo blaginje med generacijami in zelo malo jih verjame, da je blaginja med mladimi in starejšimi pravično porazdeljena. Namesto tega so bolj naklonjeni prepričanju, da gre pri vprašanju blaginje za sistemsko težavo, in kot zapostavljene dojemajo tako mlade kot starejše.

Ob dejstvu, da sodobna družba pretirano povzdiguje vrednote, povezane z mladostjo in mladostnim videzom, dr. Lahetova ugotavlja, "da je popolnoma naraven proces staranja postal tabu. Zahodna kultura je razvrednotila človeške lastnosti, kot so nemoč, osamljenost, šibkost, staranje, smrt in žalovanje, kar škodi vsem generacijam. Starejšim onemogoča, da bi si sproščeno priznali starost in jo sprejeli, zato pretirano skrbijo za videz in življenjski slog, ki sta značilna za mladost ali srednja leta. Starost nas ne navdaja s strahom le zato, ker pomeni začetek smrti, ampak tudi zaradi negotovih življenjskih okoliščin starejših glede osamljenosti, sposobnosti poskrbeti zase in finančnega preživetja. Družba, ki zmanjšuje pomen modrosti in izkušenj ter v ospredje postavlja telesno moč, spretnost, prilagodljivost in dobro znan kult mladosti, tako še bolj slabi družbeni položaj tistih, ki niso več mladi. Odpor do staranja se v zadnjih nekaj desetletjih manifestira različno: kot razmah lepotne kirurgije, obsedena skrb za zdravo telo, zaničevanje starosti in starejše generacije."

Starejši lahko še veliko prispevajo

Raziskave Eurostata kažejo, da se je zdravstveno stanje starejših v zadnjih letih bistveno izboljšalo v razvitih državah EU, tudi pri nas. Več kot tretjina starejših je leta 2019 svoje zdravstveno stanje ocenila kot dobro ali zelo dobro. Med razlogi za to sta višja povprečna izobrazba starejših, ki naj bi vplivala na boljšo in višjo kakovost življenja, in višja kakovost zdravstvenih storitev. Starejši želijo uživati sadove svojega dela in obdobje starosti preživljati čim kvalitetneje in družbeno koristno. Spoštovanje do starejših je vrednota, ki jo morajo že starši privzgojiti otrokom. Ob tem je pomembno še, kako so starejši prikazani v medijih, filmih, smešnicah, kako jih opisujemo v medsebojnih pogovorih.

Dr. Lahetova pravi, da bi bilo nujno vsebine odnosa do starejših vključevati že v vrtce in kasneje v vse nadaljnje stopnje izobraževanja. "Za odpravo stereotipov in statističnega vedenja do starejših so vsekakor pomembne še trajne in stabilne medgeneracijske vezi. Treba je ohranjati že obstoječe programe medgeneracijskega sodelovanja in širjenje novih na treh družbenih ravneh: v izobraževalnem sistemu, družini in širši skupnosti."

Starejši ljudje s častitljivo prehojeno kilometrino, izkušnjami in znanjem lahko prenesejo na mlajše generacije znanje in prenekatero dragoceno izkušnjo. Primerov dobrih praks je pri nas vedno več, v intervjujih z gerontološkimi strokovnjaki pa se za vzgled pri tem postavlja tudi Japonska. Dr. Lahetova kot dober primer navaja Zrelo univerzo Filozofske fakultete Maribor, ki poteka že sedmo leto in ponuja pester izbor predavanj. Gre za obliko vseživljenjskega učenja odraslih nad 55. letom, ki želijo poglobiti svoje znanje, se nadalje intelektualno razvijati in s tem ohranjati aktivno vlogo v družbi. Tudi letos se bodo vsak drugi torek v mesecu od oktobra do maja odvijala enourna predavanja z različnih strokovnih področij, kot so psihologija, medicina, matematika in sociologija.

Devetdesetletne vplivnice na instagramu

Dr. Tinka Delakorda Kawashima pojasnjuje, da se veliko starejših na Japonskem loti novih hobijev, saj želijo imeti od mladih neodvisno družabno življenje. Težnja je ustvarjati družbo, v kateri lahko starejši ljudje aktivno delujejo kot njeni člani na osnovi svojih individualnih sposobnosti in izkušenj. "Tako veliko starejših plava ali se ukvarja s tradicionalnimi umetnostmi, kot so kaligrafija, aranžma cvetja, glasba, ples, fotografija ... Opazne so tudi 90-letne vplivnice, ki z objavami na instagramu izkazujejo neverjetno moč srca in duše. Sedemdeset odstotkov ljudi med 60. in 69. letom in polovica starejših od sedemdeset dela ali sodeluje v prostovoljnih dejavnostih v skupnosti, lokalnih šolah ali pri urejanju okolice. Pogosto starejši sami prevzamejo pobudo za organizacijo raznih aktivnosti. Mnogi menijo, da jim to omogoča srečno starost, s tem pa prispevajo še k spreminjanju negativnih družbenih pogledov nanje. Vedno več je tudi skupnosti, podjetij in oblikovalcev politike, ki se zavzemajo za izboljšanje kakovosti življenja starejših."

V japonskem proračunu za socialno varstvo je 70 odstotkov sredstev namenjenih programom za starejše, kot so zdravstvena oskrba in pokojnine, medtem ko se za storitve za otroke, kot so otroški dodatki in subvencioniranje otroškega varstva, namenijo le štirje odstotki sredstev. Zanimiva je tudi razlika v številu starejših, vključenih v delovni proces, na Japonskem, ki velja za tretjo gospodarsko velesilo na svetu, in ZDA, ki veljajo za prvo. Na Japonskem več kot 60 odstotkov dohodka starejših nad 65 let izhaja iz zaposlitve, v Ameriki le 30 odstotkov. Po njihovem sistemu nagrajevanja prejemajo starejši precej višjo plačo kot mlajši, vendar mnoga podjetja ne zagotavljajo stabilnih delovnih pogojev.

V pokoj pri sedemdesetih

"Tudi v japonski družbi obstaja težnja čim več starejših zadržati na delovnem mestu, kar temelji na predpostavki, da imajo starejši izkušnje in znanja, ki jih mlajši nimajo. Aprila letos so napovedali spremembo v zakonodaji, ki jim bo omogočala, da ostanejo na delovnih mestih do 70. leta. Med glavnimi razlogi sta staranje prebivalstva in upadanje rojstev, saj bo leta 2025 tretjina prebivalstva stara več kot 65 let, starejši pa predstavljajo 13 odstotkov vse delovne sile. Razlog je še v njihovem relativno dobrem zdravju in vlogi živahnih potrošnikov. Po dosedanji praksi so po upokojitvi pri šestdesetih podpisali enoletne delovne pogodbe za nižjo plačo in jih nato obnavljali do 65. ali 70. leta ali celo dlje. Medtem ko mnogi ostajajo po šestdesetem letu na delovnem mestu iz veselja do dela, kar jih drži v dobri kondiciji, je veliko tudi takih, ki morajo delati, ker njihove pokojnine in prihranki ne zadoščajo za preživetje," še pove dr. Tinka Delakorda Kawashima z Univerze Hirošima, kamor jo je pot odpeljala po končani II. gimnaziji v Mariboru ter izobraževanju na azijskih študijah in sociologiji v Ljubljani in na Japonskem.