Mnogi študentje se verjetno sprašujejo, kako najbolje študirati. Za najboljšo koncentracijo se moramo upreti vsem motečim dejavnikom v okolju, a je treba vedeti, kako to najbolje storiti. Kaj je pravzaprav koncentracija? Ko se koncentrirate, usmerite svojo osredotočenost. Predstavljajte si, da je vaš fokus kot žaromet. Ta žarek potrebuje energijo, ki izhaja iz vaše koncentracije. Koncentracijo lahko torej razumemo kot miselno energijo ali miselno gorivo, na katero se morajo možgani osredotočiti. Toda ob motnjah, ki prihajajo iz vseh smeri, se je težko osredotočiti. Kako se upreti motnjam?
Najprej poskusite prilagoditi količino svetlobe in hrupa na raven, ki vam najbolj ustreza. Ta je odvisna od vaše osebnosti, vrste hrupa in tega, kako zahtevna je naloga, na katero se osredotočate.
Večini ljudi svetlejša osvetlitev pomaga pri koncentraciji, toda tako kot pri zvoku v ozadju tudi tu ni enotnega pravila, ki bi ustrezalo vsem. Prav tako vam lahko pomaga urejenost študijskega prostora, torej odstranite vse predmete, ki bi vas lahko motili, tudi mobilni telefon.
Tudi misli in občutki so lahko precej moteči. Če razmišljate o stvareh, ki bi jih raje počeli, namesto o opravljeni nalogi, si vzemite trenutek, da razmislite, kaj boste počeli, ko boste opravili nalogo, in koliko bolj boste potem uživali zaradi tega, kar ste pred tem dosegli.
Čim bolj osredotočeni na učenje
In če vas skrbi, kako se bodo ljudje odzvali na vaše delo, na primer na esej ali predstavitev, boste morda oklevali, da delo sploh začnete. Če želite to obvladati, poskusite ugotoviti, kako se naloga ali tema ujema s tem, kar že poznate, ali se spomnite na čas, ko ste opravili podobno nalogo. Nekaj opravil lahko naredite pred nalogo, med njo in po njej, s čimer si boste tudi precej pomagali.
Kako zmanjšati moteče dejavnike?
Ko začnete študirati, je koristno naslednje:
• odločite se, kaj želite doseči;
• pripravite se tako, da zberete ves material, ki ga potrebujete za nalogo;
• sedite tako, da lahko vidite zaslon računalnika ali knjigo, ne da bi se pri tem preveč stegovali;
• ne pozabite, kaj o temi ali nalogi že veste;
• načrtujte korake za dokončanje naloge.
Med obdelavo teme ali naloge je koristno preveriti svoj napredek. Se premikate k cilju ali morate spremeniti smer? To vam pomaga, da se že med učenjem spopadate z morebitnimi motečimi dejavniki.
Kaj ste se naučili?
Proti koncu opravila preglejte, kaj ste se naučili. To vam omogoča, da obidete motnje, ki so se pojavile med učenjem. Poskusite še s temi metodami:
• povejte na glas vse, kar veste zdaj in tega prej niste vedeli;
• povejte, kako se je vaše novo razumevanje spremenilo ali prispevalo k temu, kar ste vedeli že prej;
• bodite pozitivni glede tega, kar zdaj veste; čestitajte si za to, kar ste naredili, pozitiven občutek vam namreč pomaga, da si snov bolje zapomnite;
• predstavljajte si, da se boste v prihodnosti naučenega spomnili in boste naučeno koristno uporabili.
V prihodnje boste ta svoj novi način lažje uporabili za koncentracijo in odpravljanje različnih motenj.
