Katarina ljubi tenis, zato še ni rekla zadnje besede. Bilo bi drugače, če bi ji kot deklici dovolili igrati nogomet z dečki

Starejši privrženci tenisa se gotovo spomnijo sijajnega rodu slovenskih igralk, ki so v drugi polovici zadnjega desetletja minulega tisočletja krojile svetovni teniški vrh v mlajših starostnih kategorijah, nekatere izmed njih pa so se pozneje zavihtele tudi med najboljše v profesionalnem tenisu. To velja zlasti za triperesno deteljico, Velenjčanko Katarino Srebotnik, Mariborčanko Tino Pisnik in Ljubljančanko Majo Matevžič. Vse tri so sijajne dosežke v mladinski konkurenci nadgradile z vrhunskimi igrami in uvrstitvami na svetovni WTA-lestvici; Srebotnikova je bila na njej 7. avgusta leta 2006 na 20. mestu, Pisnikova 12. januarja leta 2004 na 29. in Matevžičeva 25. avgusta leta 2003 na 39. mestu.

Neustavljive Slovenke

Srebotnikova, Pisnikova, Matevžičeva in še nekatere njihove soigralke v mladostnih letih so na svetovnih ekipnih prvenstvih do 14, 16 in 18 let prikazovale fantastične igre. Bile so strah in trepet tekmic, ki kar niso mogle verjeti, da ima Slovenija tako nadarjene igralke. Tudi poznavalci svetovnega tenisa so se čudili, od kod se slovenska teniška dekleta jemljejo.

Za prvi sijajni dosežek so mlade Slovenke poskrbele leta 1995. Na svetovnem ekipnem prvenstvu do 14 let v japonskem Jamanakaku so osvojila naslov prvakinj. V finalu je naša ekipa z 2:1 premagala Madžarsko. Za Slovenijo sta v finalu igrali Tina Pisnik in Katarina Srebotnik, v ekipi je bila še Tina Hergold, trener je bil Siniša Večić.

Leto pozneje je slovenska reprezentanca na svetovnem prvenstvu do 16 let v Zürichu spet osvojila naslov prvakinj, potem ko je v finalu z 2:1 premagala Švico. Za Slovenijo sta v finalu igrali Katarina Srebotnik in Petra Rampre, v ekipi je bila še Maja Matevžič, selektorica je bila Mima Jaušovec, trener Jure Bukovec.

Leta 1997 pa je naša reprezentanca zablestela še tretjič; na svetovnem prvenstvu do 18 let v ameriškem Delray Beachu je spet osvojila naslov prvakinj. V finalu je z 2:1 premagala Rusijo, v ekipi so bile Tina Pisnik, Katarina Srebotnik in Maja Matevžič, trener je bil Jure Bukovec.

Niso ji dovolili igrati nogometa

Že bežen pogled na vsa tri prvenstva razkrije, da je bila Katarina Srebotnik zraven pri vseh treh zlatih kolajnah. S tremi zaporednimi naslovi na mladinskih ekipnih svetovnih prvenstvih je bila prva igralka v zgodovini tenisa na svetu, ki ji je uspel ta podvig. Velenjčanka je po zmagoslavju v Delray Beachu novinarjem med drugim razkrila še eno zanimivost. "Moja prva pot v teniške arene je bila naključna, ker mi v Velenju niso dovolili, da bi igrala nogomet v moštvu dečkov, ko sem bila pionirka."

A to še ni vse, kar je v mladinski konkurenci dosegla 12. marca 1981 v Slovenj Gradcu rojena Katarina Srebotnik. Med drugim je leta 1998 osvojila mladinski posamični grand slam turnir v Wimbledonu, istega leta je bila finalistka odprtega prvenstva ZDA. Pred tem je leta 1995 zmagala na neuradnem svetovnem prvenstvu do 14 let, znanem kot Orange Bowl. Leta 1997 je bila nekaj časa na vrhu lestvice najboljših igralk na svetu do 18 let, sezono pa je na tej lestvici končala kot druga. "Spomnim se vseh teh sijajnih dosežkov, morda mi uide kakšna podrobnost. Z njimi smo si Slovenke tedaj utirale pot v profesionalni tenis, nekatere smo zelo uspešne dosežke nadgradile med članicami, druge manj, toda dokazale smo, da se lahko tudi v mali država, kakršna je Slovenija, igra vrhunski tenis. Spomini na leta, ko smo Slovenke bile v vrhu svetovnega mladinskega tenisa, so nepozabni," pravi Katarina Srebotnik.

Portoroški turnirji so bili krasni

Katarina Srebotnik, po Mimi Jaušovec (6. mesto na WTA leta 1982) druga doslej najviše uvrščena Slovenka na svetovni WTA-lestvici (20. mesto v letih 2006 in 2008), je že kot mladinka skusila igranje na profesionalnih turnirjih. Prvič je tedaj 15-letna članica ŠTK Velenje na turnirju z nagradnim skladom 10.000 ameriških dolarjev pod nazivom Ladies Open (pozneje Infond Open) zaigrala leta 1996 v Mariboru, se skozi kvalifikacije prebila v glavni turnir, dvakrat zmagala in napredovala v četrtfinale, a zaradi želodčnih težav dvoboj proti Čehinji Hani Sromovi predala.

Srebotnikova je večkrat igrala tudi na WTA-turnirju v Portorožu, prvič leta 2005, ko je bil turnir tam prvikrat. "Zelo dobro mi je šlo od rok, prebila sem se v finale, tam pa sem doživela poraz v treh nizi proti Čehinji Klari Koukalovi, pozneje Zakopalovi. Finalistka sem bila tudi leta 2007, a mi je zmago preprečila Rusinja Tatiana Golovin. V Portorožu je bilo vselej prijetno igrati, to so bili krasni turnirji, igrati doma pred polnimi tribunami navijačev je bil pravi užitek, hkrati pa tudi pritisk. Vsi, ki so pripravljali portoroške turnirje, so se vselej trudili, da bi jih speljali na zadovoljstvo vseh igralk, tudi slovenske igralke smo čutile njihovo skrb in podporo na vsakem koraku," se spominja Srebotnikova.

Ni vedela za rekord

Velenjčanka bi z veseljem zaigrala tudi na letošnjem turnirju v Portorožu, a se je zaradi poškodbe prirediteljem zahvalila za povabilo, je pa bila gostja turnirja zaradi drugega razloga - vpisa v Guinnessovo knjigo rekordov. "Lepo se je vrniti v Portorož. Vedno bo imel posebno mesto v mojem srcu," je povedala. "Danes sem tu v drugačni vlogi. Ni stresa. Pred seboj nimam finala, ki ga želim dobiti. Vse je bolj sproščeno. Danes smo tu, da pospremimo moj vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Za ta rekord sploh nisem vedela, dokler mi ni tega povedal novinar Radia Slovenija Luka Petrič. To, da nisem poznala tega podatka, dokazuje, da se nikoli nisem obremenjevala z rezultati. In to je bilo dobro. Samo igrala sem tenis in rezultati so se vrstili. Verjetno bo ta rekord res težko podreti. Predvsem med posameznicami je vedno težko zmagati v uvodnem nastopu na turnirju. Trenutno nas je samo šest takih. Samo dvema je to uspelo, če dodamo še igro ženskih dvojic. Poleg mene je to še Mirjana Lučić. Jaz pa sem edina s trojčkom - še z zmago v mešanih dvojicah."

Katarina Srebotnik si je vpis v Guinnessovo knjigo rekordov zaslužila zato, ker je med tistimi igralkami oziroma igralci, ki so osvojili turnir WTA ali ATP v svojem debitantskem nastopu v vseh mogočih konkurencah. Leta 1999 je osvojila WTA-turnir v Estorilu, leta 1998 WTA-turnir ženskih dvojic v Makarski in leta 1999 je zmagala na grand slam turnirju v mešanih dvojicah na Roland Garrosu. Do sedaj je v zgodovini profesionalnega tenisa tak podvig uspel le njej.

Od Makarske do Estorila in Pariza

Aprila 1998 je Srebotnikova prvič nastopila na turnirju WTA. V Makarski je zaigrala v dvojicah in s Tino Križan sta v finalu premagali avstrijsko-rusko navezo Karin Kschwendt/Jevgenija Kulikovskaja s 7:6, 6:1. Med posameznicami je na prvem turnirju WTA nastopila aprila 1999 v Estorilu in v finalu s 6:3, 6:1 ugnala Madžarko Rito Kuti Kis, dva meseca pozneje pa je prvič zaigrala na odprtem prvenstvu Francije v Parizu ter v navezi z Južnoafričanom Pietom Norvalom zmagala v konkurenci mešanih parov. V finalu sta ugnala Latvijko Lariso Neiland in Američana Ricka Leacha s 6:3, 3:6, 6:3. Ob tretjem osvojenem naslovu je bila Katarina stara 18 let in 84 dni.

Poleg Srebotnikove je le še pet igralk zmagalo v prvem nastopu na WTA-turnirju, med posameznicami Tracy Austin (1977, Portland), Petra Langrova (1988, Pariz), Mirjana Lučić (1997, Bol), Justin Henin (1999, Antwerpen), Angelique Widjaja (2001, Bali); zgolj Lučićeva se lahko pohvali, da je v premiernem nastopu slavila tudi v konkurenci dvojic (posamezno 1997, Bol, dvojice 1998, Tokio).

Premagalo tudi  Sereno Williams

Srebotnikova je bila vrsto let tudi pomemben člen slovenske reprezentance v tekmovanjih za pokal federacij. "Za reprezentanco sem vselej igrala s srcem. Tekme so bile zahtevne, še zlasti v svetovni skupini, v kateri smo Slovenke igrale nekajkrat. Še posebej mi je v spominu ostala tekma v Portorožu leta 2004, v kateri so bile v osmini finala naše tekmice Američanke z Martino Navratilovo, Venus Williams in Liso Raymond. Same vrhunske igralke. Američanke so zmagale 4:1, pred številnimi gledalci smo se dobro upirale, a kakovost je vendarle bila na strani tekmic," se spomni Srebotnikova, ki je leta 2010 dobila priznanje kot najboljša igralka pokala federacij v prvi evro-afriški skupini.

Po letu 2000 se je slovenski ženski tenis ponašal s kopico igralk, ki so na turnirjih po svetu opozarjale nase. Poleg Srebotnikove, Pisnikove in Matevžičeve, ki se jih je prijel vzdevek zlata dekleta - v nekem obdobju so bile vse tri igralke na svetovni lestvici med Top 50 -, so se odlikovale tudi nekatere druge, a so bile njihove uvrstitve na svetovni lestvici daleč od najvišjih uvrstitev omenjenih treh igralk. "Pisnikova in Matevžičeva sta počasi izpadli iz Top 50, jaz sem bila v posamični konkurenci v Top 50 nepretrgoma več kot deset let, od leta 2005 do 2009 v Top 30 in deset let, od leta 2006 do 2015, v Top 10 v konkurenci dvojic. Ni bilo lahko tako dolgo ostati v vrhu svetovnega tenisa, veliko let sem bila v njem slovenska samotarka, kljub temu sem se dobro spopadala s tem položajem, tekmicami in pritiskom. Na svojo teniško pot sem ponosna, ocenjujem jo kot fantastično, dosegla sem veliko več, kot sem pričakovala, prezadovoljna sem. Premagovala sem igralke, ki so bile tako rekoč zacementirane med najboljših deset, težko jih je bilo premagati, med tistimi, ki sem jih, in to celo na grand slam turnirju, je bila tudi Serena Williams v letih, ko je igrala vrhunski tenis," razloži Srebotnikova, tudi športnica Maribora za leti 2005 in 2006. Leta 2005 je ob njej kot najboljši športnik stal plavalec Blaž Medvešek, leta 2006 pa veslač Rok Kolander.

"V tistih letih sem bila članica TK Branik. Mariborski klub sem izbrala zaradi tega, ker sem v dneh, ko ni bilo turnirjev, imela na igriščih v Ljudskem vrtu dobre razmere za trening, poleg tega tudi sparinge - večkrat sem trenirala tudi s Tino Križan -, v Mariboru pa so bile pogosto tudi priprave reprezentance. Priznanji za športnico Maribora sta mi ostali v prijetnem spominu," pove Srebotnikova.

Na olimpijskih igrah brez presežka

Katarina Srebotnik je bila na vrhuncu svoje kariere enakovredna tekmica vsem igralkam v posamični konkurenci, ženskih in mešanih dvojicah. To dokazujejo tudi njeni dosežki. Manj uspešna je bila na olimpijskih igrah. V Sydneyju leta 2000 je izpadla v prvem krogu v posamični konkurenci in dvojicah s Tino Križan, v Atenah 2004 se je v posamični konkurenci prebila v drugi krog, v dvojicah s Križanovo izpadla v prvem, v Londonu 2012 pa je igrala le v dvojicah in z Andrejo Klepač izpadla v drugem krogu. "Na olimpijske igre greš zato, da osvojiš kolajno. Bila sem dvajseta igralka na svetu, to je bilo zelo dobro izhodišče, toda na olimpijskih turnirjih igrajo vse najboljše igralke in pot do kolajne v posamični konkurenci in še bolj v dvojicah je izjemno zahtevna. Na olimpijskih igrah lahko v dvojicah igrajo le igralci iz iste države, tako da sem prvič igrala s Tino in drugič z Andrejo. Že vnaprej je bilo jasno, da je preboj med najboljše nemogoč, saj sem z njima igrala le v pokalu federacij, manjkala je predvsem uigranost, ki sem je bila vajena z drugimi soigralkami, s katerimi sem igrala na WTA-turnirjih. Rezultati dvojic na olimpijskih igrah zaradi tega niso stvarni," meni Srebotnikova.

Po letu 2008 le še v dvojicah

Z izjemo leta 2008, ko se je poškodovala in izgubila dobršen del sezone, so se Srebotnikove poškodbe izogibale. "Jeseni 2008 se mi je vnela Ahilova tetiva, nato pa so se pojavile še bolečine v rami. Okrevanje je trajalo skoraj leto dni, niti trenirati nisem mogla. To je bilo žalostno obdobje v moji karieri. Leto 2008 je bilo kljub temu moje najuspešnejše leto, končala sem ga na 20. mestu na lestvici WTA med posameznicami in tudi v dvojicah sem bila pri vrhu. Poškodba me je malo vrgla iz tira. Ranking, za katerega sem garala vso sezono in v njej odigrala 23 turnirjev, sem zamrznila, po odmrznitvi sem po pravilih lahko igrala le na osmih turnirjih. Glede na to, da se nanje nisem mogla ustrezno pripraviti, so vidnejši rezultati izostali, na lestvici WTA sem izpadla iz stoterice, v dvojicah pa sem se obdržala med sto najboljših. To je bil tudi trenutek, ko sem se odločila, da igranju med posameznicami pomaham v slovo in nadaljujem le igranje v dvojicah," pojasni Velenjčanka.

Še si želi igranja na turnirjih

Po letu 2008 Srebotnikova večjih težav z zdravjem ali poškodbami do letos ni imela. "Vselej sem poslušala svoje telo in se nikoli nisem naprezala prek meja svojih zmožnosti, toda letos spomladi sem prebolela covid-19. Bolezen je močno zavrla moje teniške načrte. Ko sem upala, da se spet lahko vrnem na igrišče, so se pojavile bolečine v zapestju. Čakam, da bodo minile, zaradi neigranja sem na WTA-lestvici dvojic zamrznila ranking na 88. mestu. Še vedno sem željna igranja, tenis je moje življenje, je moja ljubezen, čeprav se zavedam, da pri 40 letih, kolikor jih imam, nikoli več ne bom pri vrhu najboljših dvojic na svetu. V tekmovalni tenis se bom vrnila le, če bom povsem zdrava in ko bo za menoj dovolj treningov, da se lahko spopadem s tekmicami. Ko bom čutila, da na igrišču lahko nekaj naredim, ne pa da izpadem v prvem krogu. Tudi novo soigralko si bom morala poiskati, izbira bo zahtevna naloga," se zaveda Katarina Srebotnik, ki je trenutno doma, v Velenju, sicer pa ima stalno prebivališče prijavljeno v Dubaju.