Kdaj vzeti v roke škarje in se lotiti "striženja" trajnic ter grmovnic na vrtu

Marsikdo je že vzel v roke vrtne škarje in se lotil številnih rastlin, ni pa vsem vedno jasno, kaj in kdaj se poreže. Ko listje odpade, se mnogo bolj vidijo silhuete in način rasti, predvsem drevnine. Pozabiti pa ne smemo tudi na trajnice, saj mnogi prehitro švignejo s škarjami in iz vrta naredijo pravo pustinjo, še preden bi ivje ali prvi sneg lahko okrasila suha socvetja in veje.

Navadno se držimo zelo grobih pravil in kot pri sadnem drevju, ki se ga najpogosteje obrezuje februarja, potem posplošimo in na primer vse grmovnice porežemo samo enkrat v letu, zelnate rastline samo enkrat na leto, najpogosteje jeseni itd. Res potrebujemo malce več znanja, če bi želeli optimalen pristop k posamezni rastlinski vrsti, si pa lahko mnogo bolj laično pomagamo z malce več občutka in ocene o tem, kaj se nam zdi lepo in še uporabno na vrtu.

Okrasne grmovnice in drevje

To skupino rastlin lahko načeloma režemo kadarkoli, za večino pa je najprimernejši čas v obdobju rasti, saj se lahko hitro obnovijo oziroma se rane hitro zacelijo. Pazimo tudi na to, da smo dovolj zgodnji ali pozni, da ne uničimo cvetnih popkov oziroma njihovega razvoja. Jesen je torej za mnoge manj primeren čas, konec poletja in začetek jeseni še lahko izkoristimo za "krvaveče" vrste, kot je breza, saj bi kasnejša rez zaradi velike vsebnosti vode in posledičnega izcejanja drevesnega soka rastlino lahko močno izčrpalo.

Če smo zanemarili rez grmovnic in so te preveč redke, prevelike ali mlahavega videza, jih lahko vsaj delno skrajšamo ali razredčimo. Ker so nekatere občutljive na zmrzovanje (hortenzije in vrtnice), jih bomo dokončno prikrajšali šele konec zime ali v začetku pomladi. Poznamo pa tudi povsem neobčutljive vrste, kot je na primer lepoplodka (Calicarpa sp.), ki jeseni razvije krasne vijolične ali bele plodove, ko pa ti odpadejo, jo lahko mirno porežemo na želeno velikost ter obliko.

V vsakem primeru jeseni porežemo poškodovane poganjke in bolne dele rastlin. Zimzelene vrste raje pustimo za spomladanski rez. Premislimo tudi o okrasnem potencialu cvetov nekaterih rastlin, kot so hortenzije. Čeprav socvetja večine pozelenijo in se kasneje posušijo, lahko pozimi ali pa vsaj drugo polovico jeseni predstavljajo odlično okrasje zasaditev.

Okrasne zelnate trajnice

Okrasne zelnate trajnice so tista skupina okrasnih rastlin, ki na vrtu najbolj poskrbijo za pestrost v jesenskem času. Tudi ko drevnini odpade barvito jesensko listje, trajnice lahko še vedno postavno krasijo gredice. Seveda pa se moramo odločiti, katere in koliko jih bomo porezali jeseni.

- Vednozelene trajnice so tiste, ki so za poznojesenski in zimski čas ključne. Ker z listi in poganjki neutrudno krasijo vrt vseh dvanajst mesecev, jih seveda ne bomo porezali. Odstranimo le morebitne bolne ali poškodovane dele. Primer zimzelenih so vimčki ali lipice (Epimedium sp.), iskrivke ali hojhere (Heuchera hy.), navadni zimzelen (Vinca minor), liriope (Liriope muscari), kačja brada (Ophiopogon sp.) in morda še bergenija (Bergenia sp).

- Trajnice s šibkimi tkivi in neizrazito strukturo so tiste, ki jih porežemo do tal. Lataste plamenke (Phlox paniculata), velikocvetne lepe očke (Coreopsi grandiflora), številne zvončnice (Campanula sp.), ostrožniki (Delphinium sp.) in morda še vrtne ivanjščice (Leucatnhemum x superbum) prav nič ne pripomorejo k lepemu videzu, saj njihovi posušeni poganjki nimajo lepe oblike, se pogosto lomijo ali celo močno poležejo.

- Vrste in sorte z dobro strukturo in obliko pustimo, odstranimo le morebitne posamezne polomljene poganjke. Ene najboljših jesensko-zimskih trajnic v suhem stanju so hermelike (Sedum sp.), dobri pa so tudi škrlatni ameriški slamniki (Echinacea purpurea), osladnolistni rmani (Achillea filipendulina), nižje vrste in sorte jesenskih nebin oz. aster (Aster dumosus, A. novi-belgii), mehiški ožep (Agastache foeniculum).