Matic Sever
Pa smo že spet v času mrzličnega urejanja grobov, tudi z zasaditvami različnih okrasnih rastlin. Naj tokrat razmislek ne teče samo v smer barvnega izbora in uporabe določenih vrst rastlin, poskusimo se odpovedati plastiki in drugim umetnim materialom. Že same sveče so velika obremenitev za okolje, zakaj bi torej prilivali olje na ogenj še z umetnim cvetjem in plastiko v različnih aranžmajih? Zato predlagam sadike - živih rastlin.
Vsako leto se tudi na področju vrtnarstva določijo trendi, ki gredo v take podrobnosti, kot so barve. Ker se mi za grobove zdi to pretirano omejen pristop, se bom dotaknil malce širšega pogleda, ki se dotika predvsem grobega nabora rastlin. Če smo se včasih v jesenskem času ob zasajanju grobov skoraj izključno posvečali mačeham, se že kar nekaj let tudi na tem področju ukvarjamo z bolj vrstno pestrimi zasaditvami. Lahko bi rekli, da tudi tu velja, da se z mešanimi zasaditvami približujemo naravi. Seveda se mnogi odločajo za bolj barvite, včasih tudi pisane kombinacije, ki pritegnejo več pozornosti in v času mrzlih sivih dni lepo popestrijo vzdušje.
Najprej …
Težko bi govorili o nekakšnih predpisih ali korakih, saj so si zasaditve zelo različne. Kadar se odločamo za mešanico rastlin, je vseeno dobro pomisliti tudi na čas po prazniku, morda celo na vso zimo. Z določeni pritlikavimi grmovnicami in zimzelenimi trajnicami tako poskrbimo za lepoto zasaditve vse do pomladi. V tem duhu je včasih pametno najprej izbrati zimzeleno osnovo in nato našo izbiro nadgrajevati s sezonsko lepo cvetočimi lepoticami.
Postavitev sadik
Na tem mestu bi se dotaknil še razmeščanja samih rastlin po gredici. Slednje so navadno zelo majhne in nas silijo k smotrni rabi prostora za sajenje. Še posebno v daljših in zelo ozkih gredicah se odločamo za sajenje v dveh vrstah ali cikcak postavitvi, kjer se izmenjujeta dve, morda tri različne rastline. V širših, trikotnih ali bolj kvadratastih gredicah se dobro obnese sajenje v skupine; navadno se najbolje obnese skupina iz treh sadik po posamezni vrsti rastline.
Cvetlične posode
Različne, predvsem nizke posode za cvetlice so odlična izbira za dodatno obogatitev groba ali pa edina rešitev za tiste grobove, ki žal nimajo prostora za sajenje. Čeprav so lahko posode zelo enostavne, zasajene z eno samo rastlino, kot je jesenska vresa ali druga rastlina, velika večina raje posega po mešanih zasaditvah. Te posode nadomeščajo aranžmaje, zato jih zasajamo veliko bolj gosto, kot bi cvetlične posode za druge namene, kjer pričakujemo, da bodo rastline uspevale več mesecev ali celo let. Za praznik se spodobi, da je posoda že videti bujna in privlačna, kasneje bomo raje katero od rastlin odstranili oziroma spomladi nasad osvežili ali ga povsem zamenjali.
Kako oskrbovati
Običajno razen takoj po sajenju zaradi nizkih temperatur in precej padavin ni treba zalivati. Če grob obiščemo redno, se nam splača potrgati odcvetele cvetove predvsem ciklam in pa mačeh z večjimi cvetovi, drugega dela pa ne bi smeli imeti. Če smo izbrali rastline, ki naj bi nadaljevale rast tudi spomladi in krasile grob še v naslednji sezoni, je ključno tudi založno gnojenje. Seveda se v primeru rednega obiskovanja groba lahko odločimo tudi za dognojevanje s tekočim gnojilom, ki ga dodamo ob zalivanju, z njim pa pričnemo spomladi, ko se začne rast rastlin.
Predlog I
1. Obrad, okrasna trava, ki poleg bolj poznane rdeče imperate jeseni pogosto postreže z rdečkasto obarvanimi konicami listov. Rast je pokončna, zato ga uporabimo kot vodilno rastlino v posodi.
2. Okrasno zelje je v obliki manjših sadik priročno za konkreten barvni učinek. Tu je zaradi ravnotežja z ostalimi barvami zeleno siv, a na voljo so tudi beli, roza in vijolični.
3. Pernecija je drobcena grmovnica, ki jo sezonsko uporabljamo zaradi njenih plodov. Ti mali grmiči so na gosto obloženi z rožnatimi ali belimi okroglimi plodovi, ki spominjajo na bisere.
4. Za več cvetja dodamo tudi kakšno drobnocvetno mačeho. Glede na pretežno rožnat nabor z jesensko vreso je dobro uporabiti belo ali vijolično sorto mačehe, za bolj tople učinke pa morda oranžno ali temno rdečo.
Predlog II
1. Vrese v jesenskih nasadih težko izpustimo. Če želimo stopiti korak stran od klasične rabe, dodajmo še eno necvetočo sorto, po možnosti rumenkasto, za bolj živahen videz.
2. Kalocefalus je neprezimna rastlina, ki pa dolgo zdrži tudi na prostem. V kombinacije na grobovih vnaša svetlobo s svojimi svetlo sivimi poganjki in se še posebno lepo poda rožnatim vresam.
3. Mulenbekije ali ogrlice poskrbijo za teksturno pestrost s svojimi kot nit tankimi poganjki in skoraj povsem okroglimi lističi. Navadno prezimi in se razraste kot pokrovna rastlina.
4. Mačehe so lahko tista pika na i in z barvo cvetov lahko odločajo, kam se bo prevesilo vzdušje kombinacije. Če bi izbrali belo, svetlo vijolično ali rožnato, bi bil grob videti bolj umirjeno, s tako pisano različico pa grob poživi in zasaditev deluje barvno bolj dinamično.
Predlog III
1. Tu sem mačeho postavil na prvo mesto, ker je zasaditev zasnovana s poudarkom na cvetju in barvitosti. Marelično oranžna in topla vijolična sta dobri izhodišči za kombiniranje z rjavo, zlato, rdečerožnato …
2. Resa, Erica gracilis, pri nas žal ne prezimi, a je s cvetjem mnogo bolj obložena kot druge rese in vrese. Z njo tako jeseni dosegamo res močne barvne učinke.
3. Trdoleska je vednozelen grmiček, a za grobove je najbolje uporabiti zelo majhne sadike, ki jih lahko vmešamo med druge rastline. Rumenopisane sorte vnesejo nekaj več energije in radoživosti.
4. Šaš je le ena od okrasnih trav, in ker so v tem nasadu uporabili staro vejo za dodaten okras, se z njo lepo poveže rjavolistna oziroma bakrena sorta lasastega šaša, ki s svojimi nežnimi usločenimi listi objema cvetoče lepotice okoli sebe.
