Ličenje je način, kako z malo truda in domiselnosti poudarimo tisto, kar je na obrazu lepega, hkrati pa zakrijemo malenkosti, ki vplivajo na samozavest. Izbira ličil in tudi kratkih spletnih tečajev ličenja je skoraj neskončne, kljub vsemu pa se s čopičem, šminko in senčili podajate na tanek led. Le nekaj nespretnosti in nezmernosti je dovolj, pa vaša podoba postane pusta. In tega si nikakor (vsaj zunaj karnevalskega časa ali noči čarovnic) ne želite. Zdrava pamet in zavezanost k zmernosti naj bosta vaši glavni vodili. Če zunaj sije sonce, se ne naličite tako, kot da dežuje. Make up za romantično večerjo ob svečah naj se razlikuje od ličila, ki ga uporabljate vsak dan. Preden vzamete v roke svoje priljubljene barve, poglejte skozi okno in razmislite, kakšno ličilo boste uporabili pri določeni svetlobi.
Pomanjkanje časa ali slepo sledenje navadam sta razloga, ki pripeljeta do tega, da dneve in mesece ne zamenjamo svojega ličila ali parfuma. Ličila nanašamo rutinsko, ne da bi se ob tem vprašali, kje bomo preživeli dan. Dobro naličen obraz pa je mnogo več od rutine - povezan je z razpoloženjem, cilj vsakega ličila pa je, da polepša obraz in poveča samozavest. Izbor ličila moramo prilagoditi okoliščinam, v katerih ga uporabljamo. Pomembne pa so seveda tudi modne smernice ličenja. Ob vsem tem je treba pomisliti še na svetlobo - razsvetljava vpliva na menjavo videza barve in teksture šminke. Naravna ali umetna (še zlasti neonska) svetloba določa popolnoma drugačen izbor ličila.
Svetloba ni vedno vaša zaveznica
Neonska svetloba je sama po sebi hladna, vaš obraz pa lahko deluje temno. Obstajata dva nasprotna si načina, da se temu izognete. Prvi spoštuje hladnost neonske svetlobe in prisega na modre, vijoličaste in sive odtenke prelivajočih se barv. To ne velja le za senčilo, temveč tudi za barvo šminke in maskare. Obraz tako dobi prodoren sijaj. Če želite na obrazu kljub neonski svetlobi ohraniti harmonijo, poudarite oči z intenzivnejšo črto, ustnice pa oblikujte mehkeje in nežneje, da jih obraz ne bi "otežil". Pod neonsko lučjo namreč vsak obraz deluje bledo, močno naličene ustnice pa neprimerno izstopajo. Oči lahko vendarle močneje poudarimo, saj to ne bo delovalo tako zelo opazno.
Drugi način ličenja je nasproten hladni svetlobi neonske luči: teži k toplim barvam rjave, oranžne in koralno rdeče, ki jih nanesemo na oči in ustnice. Šminka v nežnih barvah se tako uspešno zoperstavlja hladni barvi neonske svetlobe, tako da je rezultat več kot očiten. Vsekakor pa se je treba izogniti pretirano poudarjenemu ličenju. Raje izberite nežne prehode iz odtenka v odtenek, torej iz svetlobe v senco.
Če je nebo mračno in sivo, prekrito z oblaki in je začelo deževati, zrak pa je poln vlage, se sivina neba odraža tudi na obrazu. V sivini obrisi obraza niso več tako jasni, šminka ne deluje vpadljivo, vse preveva neki žalosten videz ... Šminka je najboljši zaveznik proti tej sivini. Poigrajte se s svetlimi in temnimi barvami tako, da kombinirate senčila različnih nians. Veke poudarite tako, da bo vaš pogled globlji. Izogibajte se močnim, vpadljivim barvam, ki delujejo grobo in ostro, zato uporabljajte predvsem nevtralne barve, denimo sivo, rjavo, kostanjevo ali bež. Oči podčrtajte z rjavim ali s črnim črtalom. Temno senčilo razmažite po veki tako, da bo vaš pogled postal skrivnostnejši. Na lica nanesite rdečila nežnih odtenkov, sivino dneva pa odženite s šminko rdečkaste barve, ki bo vašemu obrazu dala vesel izraz. Brez skrbi se lahko odločite tudi za močnejše rdeče ali oranžne odtenke, pomembno je le, da se izognete bledim, neizrazitim odtenkom in matiranim strukturam.
Sonce lahko ličila tudi stopi
Na močni svetlobi deluje vaš obraz popolnoma drugače kot na temačni svetlobi deževnih oblakov. Sončna toplota lahko stopi vaše ličilo. Poleg tega je v takšnih dneh priporočljivo, da koža diha, zato je z ličili ne smemo pretirano obremenjevati. Najbolje je, da izberemo lahko ličilo ne pretirano izrazitih barv, brez prehodov ali kontrastov. Boljše je, da izberemo tople odtenke oranžne barve, barve breskve, medu ali sončnih odtenkov. Ličilo se lahko sveti, vendar ne preveč, pomembno je, da odbija svetlobo. Preveč poudarjena šminka bi lahko dala obrazu trd in strog videz, česar zagotovo ne želite. Ustnice zato nalahno zasenčite s šminko, vendar jih ne obrobite s črtalom.
Obrazu zelo prijazen je večerni svoj sveč. Topla in mehka svetloba plamena poskrbi za igro svetlobe na obrazu, pri tem še najbolj izstopajo oči. Najprimernejša je nežno senčilo, ki poudarja globino pogleda, po možnosti žametastega odtenka, vendar okoli oči ne sme ustvariti temnih senc. Najprimernejše barve za ustnice? Svetlo rožnata, svetlo siva, modra ..., vsekakor skladna z očmi. Izogibajte se temnim odtenkom modre, zelene in sive barve. Oči poudarite s tanko črto, ki naj bo temnejša, kot je barva senčila. Če boste na zunanji rob veke nanesli še nekaj svetlejšega senčila, bo to "odprlo" vaš pogled. Na ustnice nanesite sijočo, kremasto šminko, ki jim bo dala ne le barvo, temveč tudi polnost. Idealna podlaga za takšno šminko je žametast odtenek, ne preveč bled niti pretemen, a lepega, svilnatega sijaja. Na lica nanesite malo rdečila (prehodi ne smejo biti vidni), kar bo vašemu obrazu dalo romantičen videz. Svetloba sveče omehča poteze obraza in blaži kontraste. Zato ne varčujte pri izbiri barve, da obraz ne bo videti bled.
Če zunaj sije sonce, se ne naličite tako, kot da dežuje.
Ker se po ustaljenem pravilu ličenje začne z nanosom podlage in pudra, začnimo pri tem. Pazimo, da bomo z enakomernim nanosom dosegli učinkovit in nesvetleč videz kože. Če s pudrom ne moremo prekriti nepravilnosti kože in podočnjakov, uporabimo korektor, vendar pri tem pazimo, da podlage, pudra, korektorja ne nanašamo v prevelikih količinah in z robovi, saj bomo sicer videti kot lutka, še posebno, če se poleg svetle polti odločimo še za modno rdečo šminko. Najlepše obrvi so že leta tiste, ki so videti kar najnaravnejše. Če imamo pretanke in preredke ali pa smo si jih samo preveč populili, jih lahko s primernim svinčnikom optično zgostimo in razširimo, delno lahko korigiramo tudi sam lok. Svinčnik naj bo temen, a pazimo, da ne bomo videti preveč izumetničeni. Če imamo preširoke obrvi, jih populimo, a naj nam obliko raje določijo v kozmetičnem salonu, sami pa jo nato doma le ohranjamo. Za oči uporabimo eye liner oziroma črtalo za oči, a le za zgornjo veko - če smo ličenja že vešči, bomo kupili tekočega, sicer pa je za začetek bolje poseči po svinčniku, ki naj bo dovolj mehak. Strog videz oči bomo omilili z nevtralnim senčilom za veke, ki bo oči odprlo.
Zgodba o šminki, ki je z nami že od pamtiveka
Najstarejša najdba, ki je dokaz, da so si ženske barvale ustnice, je iz leta 3500 pred našim štetjem. Pri izkopavanju v sumerskem mestu Ur so odkrili nekakšno ustno mazilo. Prva naličena ženska pa je bila gotovo egipčanska kraljica Nefreteta (leta 1350 pred našim štetjem), ki si je ustnice barvala rdeče in močno poudarjala tudi oči. Bojne barve so si nadeli tudi bojevniki, rdečilo na ustnicah je bilo skorajda običajno za pravega moškega tistega časa. V nasprotju z naličenimi Egipčankami se Grkinje s šminko nikoli niso pojavljale v javnosti. Okolje je dovoljevalo rdeče ustnice le umetnicam, heteram in prostitutkam. Na Japonskem so bile obarvane ustnice obvezne za vse ženske. Sestavine japonskega rdečila so bile vosek, med in barvilo, kar je že zelo blizu današnjim sestavinam šminke. Raziskave ličenje obraza so pokazale, da je zelo nejasno, ali so se ženske v srednjem veku ličile ali uporabljale karkoli za svoj lepši videz. Kozmetika pa je bila zelo popularna v baroku. Kraljica Elizabeta I. je poudarjala svoje rdeče ustnice, ki se bile v močnem kontrastu z njenim belo napudranim obrazom. In kaže, da je bila Elizabeta I. tudi prva ženska, ki je uporabljala šminko v stiku.
Kraljica Viktorija je leta 1860 odločila, da make up ni v skladu z dvorno etiko, s čimer se je vdala takratnemu pritisku puritancev. Za rojstni dan rdečila za ustnice šteje svetovna razstava v Amsterdamu leta 1883. Izdelovalec parfumov iz Pariza je predstavil v košček svilenega papirja zavit obarvan stik iz ricinusovega olja, jelenjega loja in čebeljega voska. Začetki so bili težki. Rdečilo za ustnice ne le da je štelo za velik greh, poleg tega je bilo tako drago, da si ga ženske niso mogle privoščiti.
Vedno pa se najdejo tisti, ki gredo naprej, so drzni in pogumni. Francoska igralka Sarah Bernhardt je rdečilo naredila popularno, saj je na odru nastopala s češnjevo rdečimi ustnicami. Imenovala ga je "stylo d' amour", kajti ustnice so bile tako vabljive, da bi si jih moški neprestano želeli poljubljati. Zlata dvajseta leta štejejo za zmagoslavni pohod rdečila za ustnice. Ustvarjalci in oblikovalci so rdečilo zaprli v praktične tulce, tako da so si dame pordečile le ustnice, ne pa tudi celih rok, torbic ali rokavic. To je pomenilo pravo revolucijo, saj so lahko to pomembno zadevo nosile s seboj in si ustnice namazale večkrat na dan. Moški so občudovali rdeče ustnice, torej so si jih ženske namazale. Rdečo barvo so pridobili iz košeniljke, kaparja, ki živi na kaktusu in daje rdeče barvilo. Živalco so posušili ter jo pomešali z vodo in žvepleno kislino. Povsem nenevarno pa zagotovo ni bilo. Brata Charles in Joseph Revlon sta bila prva, ki sta izdelala lak za nohte, bila sta tudi prva, ki sta določila barvo za nohte in barvo za šminko. Danes je rdečilo za ustnice velika umetnost. Vzdržati mora veliko "naporov": poljubljanje, pitje kave, uživanje hrane, saj so pričakovanja velika. Razpon uporabnosti je danes neverjeten, saj obstaja šminka za vse priložnosti in za vse potrebe.
