Moški brez ženske je kot konj brez sedla

Obtoženi ste, da ste v alkoholiziranem stanju kršili javni red in mir, reče sodnik obtoženemu. Priznam, gospod sodnik, tistega dne mi je ušla žena. Že, že, a to še ni vzrok, da ves dan praznujete. To je smešno, kajne? Pa je tudi v resnici tako pri nas, kjer naj bi imela emancipirana ženska ob sebi medlega moškega? Če velja, da je v vsaki šali nekaj resnice in da so šale ventil, ki sproščajo napetost, je možno, da je pri nas največ pravih moških čisto zares v vicih. Žena, to ni fer, ti imaš pet prijateljic, meni pa ne privoščiš nobene. Če smo vsi moški isti, le zakaj ženske potrebujete toliko časa, da najdete pravega? Metlo ima v roki ob štirih zjutraj, ko sem prišel iz gostilne?! Zato, da ne bi bilo prahu ali nameravaš kam odleteti?
Med moškim in žensko lahko hitro pride do nerazumevanja. Lingvistka Deborah Tannen je pisala celo o tem, da mnoge ženske zelo pogosto trdijo, da jim moški ne povejo ničesar. Moški pa da imajo občutek, da ženske veliko govorijo in malo povejo. Z raziskavami na prostovoljcih je z ekipo, v kateri so bili psihologi, sociologi in zdravniki, ugotovila, da sta si govorici žensk in moških diametralno res nasprotni. Moški govorijo o bistvih, dogodkih in dejstvih, v izjavah so kratki, načelni, jasni in jedrnati, ženske se raje koncentrirajo na pojave, občutke, opažanja, vtise in odnose, so povzeli. Moški so neposredni, usmerjeni na cilj in konkretni, ženske se raje osredotočijo na razlago, domnevanje in opisovanje. Če je res tako, so nesporazumi neizbežni. Pogovor po zakonskem prepiru. Draga, pomiri se, v hladilniku je še eno pivo. Ampak jaz nočem piva! Kdo je rekel, da je zate?!
V neverbalni komunikaciji so ženske in moški tako in tako praviloma v stalnem nesporazumu. Verbalna komunikacija pa je v bistvu pogajanje, v katerem vsak skuša doseči in ohraniti višji položaj in hkrati sebe zavarovati pred poskusom drugih, da bi jih spravili v nižji položaj. Življenje je po tej shemi nenehen boj za ohranjanje neodvisnosti. Prav neodvisnost je po Tannenovi, glavni način za vzpostavljanje statusa, ki ga ima posameznik. Višji status imaš, če drugim poveš, kaj naj naredijo, sprejemanje ukazov ali navodil je znak nizkega statusa. Pogovore ima torej za pogajanja, poskuse zbližanja, v katerem ljudje skušajo poiskati ali dati informacije in podporo, doseči konsenz. Poslušanje je bistvo sporazumevanja, saj zato imamo dve ušesi in samo ena usta.
Da razlike v možganih moških in žensk delujejo, kot da prihajamo z različnih planetov, je o moških in ženskah menila tudi Louann Brizendine, profesorica psihiatrije in ustanoviteljica klinike za ženske v Kaliforniji. Ženske morajo moškim pustiti, da so moški, je njeno izhodišče, ki seveda pri nas ni novo.
Ženske so vse enake, ali nas preživijo ali umrejo pred nami, je še ena moška šala. Najprej mi zastavi vprašanje, nato nanj sama odgovori, potem mi pol ure razlaga, zakaj nimam prav, je med vici opis pogovora med njim in njo. Maurice Chevalier je pri sedemdesetih rekel, da se počuti bolj mirnega kot pri tridesetih in da bolje spi. Očitno je za zdrav spanec bolje imeti ženske v spominu kot na kolenih, je sklepal. Vendar brez sobivanja ne gre. Če ga ne bi bilo, nas ne bi bilo. "Moški brez ženske je kot konj brez sedla" je pregovor. In ženska brez moškega torej sedlo brez konja? Jung je bil bolj mavričast: "Srečanje dveh osebnosti je kot stik dveh kemijskih substanc. Če pride do reakcije, se preoblikujeta obe." Bodimo torej osebnosti.