Ne Tito in ne bratstvo in enotnost, glasba je bila tista, ki nas je v SFRJ zares družila

Georg Mohr
04.09.2022 04:40
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Beograd 2005: Bijelo dugme za "dobre stare čase"
Beograd 2005: Bijelo dugme za "dobre stare čase"
Reuters
Zgodba jugoslovanskega pop rocka ša danes, nekaj desetletij po razpadu Jugoslavije, ni umrla. Še zdaj ta glasba doni iz radiev, ko si na pijači v enem od lokalov v deželah naših južnih sosedov, najsi bo to Hrvaška, BiH ali Srbija. Tudi marsikje pri nas. Še danes opažam, da ljudje poznajo pesmi, številna besedila tudi na pamet. Še danes obstajajo radijske postaje (tudi pri nas), ki vrtijo pretežno tovrstno glasbe.

Verjetno bo ta glasba z nami, ki smo se Jugoslavije vsaj dotaknili, živela vse do konca naših dni. Bili smo mladi, to drži, a zakaj ti ritmi niso prav nič slabši ali manj priljubljeni niti danes, ko se je toliko vsega drugega že zdavnaj preobrnilo na glavo?
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta