Zdrava prehrana je eden od temeljnih pogojev za zdravo in uspešno odraščanje otrok ter s tem telesni in duševni razvoj vsakega posameznika. Kvalitetna šolska prehrana naj bi to vsaj v minimalni meri omogočila vsem otrokom v Sloveniji. Pri tem pa je zelo pomembno, da je vanjo vključena vsaj minimalna (zakonsko določena) količina (lokalne) ekološko pridelane hrane. Slednja dokazano zmanjšuje nevarnost za celo vrsto zdravstvenih in razvojnih težav oziroma zdravje krepi. Dostop do teh koristi imajo preko šolske prehrane brez diskriminacije tudi otroci iz socialno šibkejših družin. Zato je podpora taki šolski prehrani otrok glavni cilj projekta Pravica do zdravja na krožniku, ki ga izvaja Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije.
Šolska prehrana v današnjem času tudi v Sloveniji predstavlja vse pomembnejši javnozdravstveni dejavnik, saj otroci precej časa preživijo v šoli. Šola poleg družine predstavlja eno ključnih okolij, kjer otrok skozi proces izobraževanja pridobiva znanja in veščine za razvoj zdravih prehranjevalnih navad. Raziskave so pokazale, da zdrava prehrana v šoli pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti, nižjo stopnjo izostanka od pouka, boljše učne rezultate in zmanjševanje neenakosti v zdravju.
Dostopnost do nezdravih prehranskih izbir, neustrezen ritem prehranjevanja in neprimerno sestavljeni obroki (preveč soli, sladkorja, maščob in energije) v kombinaciji z drugimi dejavniki življenjskega sloga (telesna nedejavnost in sedeč življenjski slog) predstavljajo tveganje za zdravje in razvoj kroničnih bolezni. V Sloveniji se s čezmerno hranjenostjo sooča 13,2 odstotka dečkov in 18,2 odstotka deklic, z debelostjo pa 4,3 odstotka dečkov in 6,2 odstotka deklic v starosti pet let ter 9,2 odstotka mladostnikov in 5,6 odstotka mladostnic v starosti 15 let.
Znano je, da debelost v otroštvu predstavlja dejavnik tveganja za debelost v odrasli dobi, ta pa je odgovorna za nastanek metabolnega sindroma, sladkorne bolezni tipa 2, subkliničnih vnetij, dislipidemij, koronarne srčne bolezni, bolezni kostno-mišičnega sistema in različnih vrst raka (adenokarcinom požiralnika, rak jeter, debelega črevesa, danke, dojke, ledvic, endometrija, ust, žrela, želodca, žolčnika, jajčnikov in prostate).
V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije si kot nosilci omenjenega projekta prizadevajo, da se otrokom in mladim nediskriminatorno, ne glede na njihovo socialno okolje zagotovi vsaj minimalen delež lokalne ekološke prehrane. Glede na celovit pomen zdrave prehrane oziroma dokazane koristi lokalne ekološke hrane bi se s tem vsem otrokom omogočilo enakopravne možnosti za kvalitetno odraščanje in razvoj. Lokalna ekološko pridelana hrana je zaradi nekoliko višje cene posameznih produktov socialno neenako dostopna.
Z uresničitvijo Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki določa 15-odstotni delež ekoloških živil v prehrani šol in vrtcev, bi ta cilj dosegli vsaj v minimalni meri. Na žalost pa glede na opravljeni inšpekcijski pregled v letu 2023 velika večina teh zavodov tega cilja ne dosega in ga glede na obete ne bo dosegla niti v bližnji prihodnosti. Ena od glavnih ugotovljenih ovir je premalo denarja za nabavo živil od lokalnih ekoloških pridelovalcev kot tudi za organizatorje prehrane, ki imajo celosten nabor nalog. Primeri dobrih praks posameznih občin kažejo, da so za izboljšanje teh razmer potrebna relativno majhna sredstva. Ob tem pa taka prehrana omogoča velike neposredne koristi za družbo preko bolj vitalnega posameznika in dolgoročnega zmanjšanja stroškov zdravstva. Zato so v Zvezi društev ekoloških kmetov na pobudo več deležnikov pripravili projekt Pravica do zdravja na krožniku. Z njim bodo odločevalce na lokalni in državni ravni spodbujali k rešitvam:
• da sistemsko namenijo več virov za kvalitetno ekološko prehrano v vrtcih in šolah ter primerno število organizatorjev prehrane;
• da tematika zdravega in trajnostnega prehranjevanja skozi trenutno reformo vzgoje in izobraževanja končno postane redni del učno-vzgojnega procesa in ne le občasna aktivnost. (nr)
