Prehranski nasveti Marije Merljak: Marelična vedrina za dobro počutje

Marelice so pojem za oranžno barvo, ki blaži in odpravlja tesnobo, saj nekako odpira naše počutje. Po definiciji je oranžna barva kombinacija med rdečo in rumeno, zato ima v sebi energijo in moč rdeče ter veselje in radost rumene barve. Psihologi pravijo, da oranžna pri človeku spodbuja optimizem in veder, preprost in spontan pogled na življenje. Hkrati krepi strast in voljo, s katero lahko premagamo še tako hude težave. Še bi lahko naštevali, tudi to, da osvobaja duha, ki je sposoben sprejemati nove, drzne in morda celo avanturistične ideje in izzive ter hkrati okrepi našo samozavest, da smo vse to spodobni tudi izpeljati. Rekli bi lahko, da so marelice zrasle čisto ob pravem času, ko šolarji zaključujejo pouk (in morda niso zadovoljni s spričevalom), pa tudi za tiste ustvarjalce novih podvigov, ki potrebujejo malo več optimizma.

Pa ni samo barva marelic tista, ki pomaga, pač pa so pomembne tudi njihove sestavine. ki prinašajo bogastvo vitaminov, mineralov in zaščitnih antioksidantov. Marelice (Prunus armeniaca) sodijo v družino rožnic (Rosaceae) in so v sorodu z breskvami in jabolki ter s hruškami in slivami. Meso marelic je sočno in rahlo kiselkasto, zato je prijetnega osvežujočega okusa. Ločimo veliko vrst, ki se nekoliko razlikujejo po barvnem odtenku in velikosti. Nekatere sorte marelic so bolj rdeče, druge bolj blede barve, a dobre, zdrave in koristne so prav vse.

Kar dvojna pomoč očem

Največja odlika marelic je naravni vitamin A, ki ga je relativno največ med vsem sadjem in zelenjavo. Vitamin A se sprošča iz zaščitnih karotenoidnih snovi, prav tistih, ki dajejo oranžno barvo kožici in mesu marelic. Med njimi prevladujejo betakaroten, gamakaroten, kriptoksantin in likopen, ki so sami po sebi med najmočnejšimi karozenoidi, a v pomoč jim je še paleta drugih karotenoidov.

Z raziskavami so dokazali, da z antioksidanti preprečujejo poškodbe očesnih tkiv, saj zavirajo škodljivo delovanje prostih radikalov iz hrane in okolja kot posledice močne sončne svetlobe v poletnem času. Zaradi obilice vitamina A pa hkrati kar za 40 odstotkov zmanjšajo možnost nastanka sive mrene. To so ugotovili v raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 50 tisoč ameriških medicinskih sester. Ugotovili so tudi, da kdor uživa veliko marelic oziroma naravnega betakarotena, ima za tretjino manjšo verjetnost za srčni infarkt. Vitamin A v marelicah tudi zmanjšuje škodljive vplive kajenja na sluznico v pljučih.

Vloga vodotopnih flavonoidov

Poleg v maščobah topnih karotenoidov je v marelicah tudi več kot 200 različnih vrst vodotopnih flavonoidov. Teh je toliko, da so jih doslej povsem raziskali komaj tretjino. A nič ne de, saj delujejo sinergično - medsebojno se podpirajo in dopolnjujejo. Prav tako delujejo sinergično s karotenoidi in vitamini, saj je v marelicah poleg vitamina A še kopica drugih. Znanstveniki so ugotovili, da domačini v gorah Karakoruma uživajo zelo veliko marelic in živijo v povprečju deset let več kot prebivalci sosednjih pokrajin, kjer marelic ni.

Marelice imajo tudi veliko vitamina C, celo več kot pomaranče in mandarine, saj ravno antioksidanti v marelicah ščitijo ta vitamin pred oksidacijo. Pa tudi drugih vitaminov imajo polno, iz skupine B jih je je več kot v marsikaterem drugem sadežu. V ospredju so zlasti vitamin B1 za spomin, vitamin B2 za energijo in zoper utrujenost, vitamin B3 za pomirjanje in spanje, vitamin B5 zoper stres, vitalnost in lepe lase, vitamin B9 zoper paniko in depresijo ...

Bogate z minerali

V marelicah je tudi veliko mineralov oziroma rudninskih snovi. Med njimi prevladuje kalij, ki ga danes marsikomu primanjkuje in je izredno koristen, pravzaprav nujen za dobro srce in zoper višji krvni tlak. Zraven so tudi še minerali kalcij, fosfor in železo, ki v kombinaciji z bakrom v njih preprečujejo slabokrvnost. Poleg je še redek mineral kobalt, ki v sodelovanju z železom zvišuje količino rdečih krvničk in pomaga pri imunskem sistemu.

Čeprav so marelice na moč slastne in sladke, imajo malo kalorij in veliko vlaknin. Hkrati pa nam dajo veliko izkoristljive energije, saj vitamini skupine B poskrbijo, da hrano dobro pokurimo. To pomeni, da marelice pomagajo hujšati.

Ker imajo marelice veliko naravne salicilne kisline, so naravno zdravilo zoper migreno in glavobole. Mnogi viri navajajo, da marelice preprečujejo raka. Te trditve temeljijo na ugotovitvi, da je v marelicah tudi kalcijev D-glukarat. To je oblika glukarične kisline, ki v jetrih skrbi za nevtralizacijo presežkov estrogena in drugih steroidnih hormonov, zato resnično lahko preprečuje nastanek raka na dojkah, materničnem vratu, jajčnikih in na prostati pri moških. Prav tako ima geraniol, klorogensko kislino in kvercetin, ki jih tudi uvrščajo med snovi, ki preventivno delujejo proti raku.

Sveže ali suhe

Marelice ščitijo vse leto, saj tudi suhe prav nič ne izgubijo svojih zaščitnih snovi, le vodo. Morda jim tudi zato pravijo sadež večne mladosti, saj zavirajo proces staranja in krepijo dobro počutje. Pozitivno vplivajo na presnovo in vid. Pomagajo oslabelim bolnikom, zaradi mangana pa varujejo kosti pred osteoporozo.

Marelice lahko uživamo presne kot sadje in marsikdo bo potrdil, da jih kar ne more nehati jesti. Lahko jih pripravimo kot sadni napitek, pri čemer pridejo do izraza prav vitamini skupine B in vitamin C. Karotenoidne snovi in vitamin A pa najbolje izkoristimo, če marelice skuhamo v domačo marmelado. In ker so karotenoidi topni v maščobah, je idealna kombinacija kruh z maslom in marelično marmelado.

Recepti

- Poletni osvežilni napitek z marelicami. Potrebujemo 8 marelic, lonček jogurta in lonček smetane, ščepec ingverja in dve jedilni žlici medu. Marelice narežemo, zmešamo z jogurtom in medom, smetano stepemo in zamešamo v maso. V hladilniku ohladimo in ponudimo s ščepcem ingverja.

- Ledena zloženka. Potrebujemo 0,5 kg dozorelih marelic, lonček albuminske ali navadne skute, lonček borovnic, pol skodelice vode, pol skodelice sladkorja, lonček smetane za stepanje, vaniljev sladkor, limonin sok, lističe melise. Marelice razkoščičimo, narežemo in damo v vodo. Zavremo in pustimo med mešanjem vreti na nizki temperaturi okrog osem minut. Ko nastane mehka masa, vmešamo sladkor - ali med, ko se masa ohladi. Mešanico ohladimo, nato pa zlagamo: na marelično maso skuto, nato marelice, spet skuto in na koncu borovnice. Čez damo stepeno smetano, prelijemo z medom in okrasimo z listi melise. Damo v hladilnik ali pa nekaj minut celo v zamrzovalnik. Sladica ima preplet več vrst antioksidantov za kožo in oči v poletnem času, z minerali in vitamini ter skuto za vse tiste, ki jih doleti herpes, saj le ta preprečuje nastanek te nadloge.

- Marelične kroglice z medenim smetanovim prelivom in cimetovim posipom. Potrebujemo po eno do dve izkoščičeni marelici, stepeno sladko smetano, med in panado. Izkoščičene marelice paniramo in ocvremo v posebnem olju za cvrenje. Odcedimo in še tople na krožniku prelijemo z medom in s smetano, ki se razpusti, za konec potresemo s cimetom.