Ramazanski mesec je tokrat padel na spomladanski mesec maj. Povsod v Sani so tisoči drug z drugim govorili in njihovi glasovi so se mešali s hrupom. Strel iz topa z gore Nujum, katerega barva se spreminja kot oblaki na večernem nebu - zvok strela je mogoče istočasno slišati prek radia in televizije po vsej deželi; je znak čakajočemu mestu za prekinitev posta. Tek nog, vrvež in glasovi. Obris mesta, ki se nariše na nebo zahajajočega sonca. Vsakdo poskuša priti pravočasno domov. Ko končno odzveni večerni klic k molitvi iz sanskih mošej, mesto postane negibno. Čas je za iftar (večerni obrok), ki kot morski val pljuska čez kontinente. Dobro uro je, odkar so Savdijci prekinili post, naslednji bodo Sudanci prek Rdečega morja, zatem Maročani in mnogo kasneje ameriški muslimani.
Čas duhovnosti in očiščevanja
Bogat večerni obrok
Tradicionalni iftar v Sani sestavljajo mesna jedila, jedi z rižem in zelenjavo. Večina najokusnejših sanskih jedi je stoletja stara. Mnogo eksotičnih jedi iz Indije, Sirije, Indonezije, Turčije in Centralne Azije je bilo asimiliranih tako popolno, da o njih ni mogoče misliti kot o tujih.
Del jedilnika prihaja iz jemenskih vzhodnih predelov, gorskega predela in obmorskih krajev. Priljubljene jedi z zelenjavo in mesom se pripravljajo z različnimi omakami in dodatkom začimb. Potem je tu priljubljena polnjena zelenjava na sredozemski ali turški način. Piščanec ali ribe v različnih omakah se pripravljajo z dodatkom limoninega soka. Skupna jed je slastni jemenski kruh. Pa še riž z rožno vodo, dodatkom rozin, čebule in začimb. Vsaka gospodinja skrbno varuje mešanico začimb kot svojo skrivnost. Obrok se konča z različnim sadjem, sladicami ali jemensko kavo. Post se prekine z dateljni, mareličnim sokom in izdatno juho.
Molitev je sveto doživetje
Po iftarju je najbolj priljubljeno mesto za molitev še vedno velika mošeja v starem delu mesta. Za mnogo je mrmranje večerne molitve s stotimi drugimi sveto doživetje. Ustnice mrmrajo besede Najvišjega brez jecljanja ali popačenja: "Znaki so na zemlji za tiste, katerih vera je solidna. Znaki so v tebi, ali ne vidiš? Nebo ima zate tudi dobre stvari."
Ob osmih je molitev končana in okrog velike mošeje je vrvež. Ljudje nakupujejo ali gredo na obiske. Tukaj se pomešajo vonjave redkih parfumov in zvoki glasbe; prežemajo nas svetlikajoče se oprave iz vlaga, svilene rute, obkrožajo nas kadilniki, miniature sanskih hiš, srebrni nakit, kadila in začimbe, vonjamo dateljne, zdravilna zelišča, jemensko kavo. V času ramazana se kava pripravlja z dodatkom žafrana ali z začimbami, odvisno od ustvarjalnosti, in iz zelja. Na voljo so tudi priljubljena mesta in kotički za sestajanja in pogovore, predvsem pa sledimo vonju časa, iz katerega diha dolga tradicija.
Stoletja pred prihodom elektrike je bila jemenska prestolnica Sana znana po spektakularni uporabi oljnih svetilk. V ramazanskem mesecu so svetilke visele na lesenih koncih hiš. Ljudje so z nasmehom na ustnicah govorili, da je to najkrajša noč v letu in je zato nesmiselno misliti na spanje.
Čez nekaj ur se zbudimo in začne se nov dan postenja. Zbudiš se v tišini med nočjo in jutrom, pred prvim klicem k molitvi. Najboljša ura tega mesta. Že je dan in obličje lune je še vidno. Po luni, polni ali novi, so nekoč računali položaj. Bog lune je predsedoval zvezdam in napovedoval usodo narodov. Kot knjiga mojega življenja, ki se kot val za valom dotika širnega morja.
