Ko je v začetku leta Luca de Meo, tedaj še dokaj svež prvi človek francoske avtomobilske skupine Renault, ki združuje še Dacio, AvtoVAZ in Alpine, predstavil novo strategijo pod imenom Renaulution, je bila zelo jasno v ospredju "optimizacija distribucijskih stroškov z namenom izboljšanja konkurenčnosti in uspešnosti celotne skupine Renault ob hkratnem maksimiranju prostega denarnega toka". Če morda kdo tedaj ni razumel tega nekoliko zapletenega jezika in slabo skritega sporočila, mu je sedaj že marsikaj bolj jasno. Tudi pri nas.
Brez kakšne izjemne pozornosti in nekako v ozadju dogajanja vsega tistega, kar je že dolgo na očeh in v ušesih, je šla mimo novica, ki prihaja iz Pariza oziroma Ljubljane. Tam je sedež skupine Renault Nissan Adriatic. To je ime, ki ga uporabljajo za komuniciranje, pod njim pa je združeno sedem zelo različnih evropskih avtomobilskih trgov (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Madžarska, Švedska in Danska), ki se ukvarjajo z avtomobili treh tovarn – Renaulta, Dacie in Nissana. Gre za hčerinska podjetja, ki so imela oziroma ta hip še imajo na skrbi distribucijo avtomobilov prej omenjenih tovarn. Za to, da je delo teklo bolj ali manj nemoteno, je v skupini Renault Nissan Adriatic skrbelo okoli 240 zaposlenih, od tega jih je vsaj polovica v slovenski prestolnici. Toda v pariškem Boulogne Billancourtu, kjer sedita Luca de Meo in ves preostali vodilni menedžment Renaulta, so sedaj presodili, da bo prej zapisana sedmerica trgov do konca leta spremenila svoj značaj oziroma pomen – postali bodo uvozniki renaultov, dacij in nissanov. Hkrati je postalo jasno, da iščejo kupce, ki bili pripravljeni kupiti vsa ta podjetja. Prednost naj bi imeli tisti, ki so se že doslej ukvarjali s prodajo avtomobilov precej problematične zveze Renault-Nissan-Mitsubishi. Jasno je, da bodo – če se bo posel posrečil – vsa podjetja na sedmih trgih dobila različne lastnike. Precej bolj nejasno pa je, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so sedaj še zaposleni v skupini Renault Nissan Adriatic.
Katastrofalno leto 2020
Skupina Renault ima za seboj težko poslovno leto 2020. Pa seveda ne le zaradi vsega tistega, kar je prinesla pandemija, ki je različno prizadela avtomobilske tovarne, pač pa tudi ali predvsem zaradi drugih razlogov. Poslovno-finančni izid je bil tako rekoč katastrofalen: izgube je bilo za visokih osem milijard evrov (!), promet je bil za 22 odstotkov manjši kot leta 2019 (43,5 milijarde evrov), prodaja vozil skupine je bila za petino skromnejša in je znašala 2,95 milijona avtomobilov. Dovolj in seveda preveč, da je nastal Renaulution, dovolj, da je bila ena najpomembnejših "postavk" v njem tisti stavek o "optimizaciji distribucijskih stroškov". Konkretno to pomeni, da naj bi že prej znani načrt o zniževanju stroškov v višini dveh milijard evrov, kar je gotovo izjemna naloga, izpeljali veliko prej in očitno bolj radikalno, kot so sprva načrtovali. Dejstvo je, da sta se Renault oziroma vsa skupina lani prvič po desetih letih znašla globoko v rdečih številkah. In ko je francoski gospodarski oziroma finančni minister Bruno Le Maire že nekaj časa pred ustoličenjem de Mea na vročem stolu Renaulta dejal, da je francoska država njegova pomembna lastnica (v rokah ima 15-odstotni delež) in da mora imeti skupina oziroma tovarna v svojem vizirju najprej Francijo, je bilo – ali bi vsaj moralo biti – jasno, da bo val "optimizacije stroškov" pljusnil tudi čez francosko mejo.
8 milijard evrov je bila lanska izguba skupine Renault
Kaj pa novomeški Revoz?
S slovenskega zornega kota je torej negotova nadaljnja usoda dobre stotnije zaposlenih v Renault Nissan Adriaticu. Vprašanje, kdo bo kupil sedanjo distribucijsko mrežo renaultov, nisanov in dacij, je zanimivo predvsem za relativno ozek krog tistih, ki se pri nas ukvarjajo s prodajo avtomobilov. Tržni delež vseh treh tovarn na slovenskem trgu je okrog 25-odstoten. Če se bo kot novi lastnik pojavil kateri izmed sedanjih velikih trgovcev, bi to pomenilo veliko ali preveliko koncentracijo. Tržni regulator bi imel ob tem kaj povedati, toda vemo, kako gre to pri nas … Gre v opisanem primeru za viharček v kozarčku avtomobilske vode? Morda. In vendar ne bi smeli biti povsem brezbrižni. Zakaj ne? Novomeški Revoz je, to je bilo že neštetokrat zapisano, naša edina prava avtomobilska tovarna. Velik zaposlovalec ne le v dolenjski regiji in vrsto let največji izvoznik je v stoodstotni lasti francoske avtomobilske korporacije. In če "optimizacija stroškov" v okviru Renaulutiona kdaj doseže dolenjsko prestolnico, bo vse tole s skupino Renault Nissan Adriatic zgolj bežen vetrc. (jk)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
