Bili so časi, priznajte, ko smo vsi sanjarili, da bomo razbitega, a vendarle zmagovitega ksihta zavpili: "... (tu vstavite ime svoje drage), uspelo nama je!" Kot je Rocky Balboa vzkliknil svoji Adrian. In je ona jokala od ponosa, njega, svetovnega prvaka, pa ni nič več bolelo. Mnoge filmske franšize so vlekli predaleč. Tudi Rockyjevo. A če obstaja saga, ki se ji vse oprosti, ker smo zrasli z njo in je s svojimi preprostimi dialogi v večni navdih, je to ona o trdobučnem bojevniku počasnih misli in še bolj počasnega govora, ki ga iz lokalne telovadnice mlatijo vse do vrha sveta. In ker je neskončna, ker Rocky še kar vstaja in zmaguje, najraje v zadnji rundi, ker ga v ponovitvah gledamo leta in desetletja, je kar težko verjeti, da je od začetka boksarskega mita že neverjetnih 44 let!
Vzemimo raje Burta Reynoldsa
Žlahtni filmski kritik se ob momljanju Sylvestra Stallona najbrž prekriža. Boksarska stroka se ob prizorih iz ringa nasmeji. Toda kar je bil v pičlih treh dneh spisan scenarij nekega polovičarskega filmskega igralca, je preraslo v legendo. Stallona, prišleka iz New Yorka, ki se je preživljal s priložnostnimi deli in upal na veliki met v Los Angelesu, je takrat že tri leta žrlo, da ni dobil stranske vloge v hitu sedemdesetih - Botru. Ni mu bilo jasno, zakaj, ko pa je sam čisto zares Američan italijanskih korenin in takih so v mafijskem spektaklu potrebovali največ. Potem pa je leta 1975 gledal dvoboj slovitega Alija s Chuckom Wepnerjem, ki je seveda izgubil. A še pred tem je položil velikana boksa. Kakšen navdih! Stallone se je ihtavo lotil pisanja in tri dni pozneje že mahal s scenarijem na 90 straneh.
Filmskim odločevalcem je bil všeč. Le en problem je imel: zakaj bi Rockyja, četudi italijanskega žrebca, igral neznani Stallone, raje bi imeli Ryana O'Neila ali Burta Reynoldsa. Stallonu so ponudili 360 tisoč dolarjev, če niti pomisli ne več, da bi Rockyja igral sam. Kdo, ki ima na računu 106 dolarjev, ki je tako reven, da je prodal psa, sicer bi od lakote crknil ali on ali pes, ne bi vzel takega denarja? Stallone! In trma je bila poplačana.
Še Charlie Chaplin je navijal
Leto pozneje je imel Rocky devet nominacij za oskarja. Tri je odnesel, tudi za najboljši film, prvi športni film z oskarjem. Stallone sam je bil nominiran za najboljši scenarij in za najboljšega igralca. Le dva pred njim sta bila za en sam film nominirana v teh kategorijah, in nista bila kdorkoli, temveč ... Charlie Chaplin in Orson Welles! Hudiča, črtajte tisto o neprepričljivi igri in preprostih dialogih, še Chaplin je bil tako navdušen navijač Rockyja, da je Stallonu pisal, naj ga obišče v Švici. Stallonu je še danes žal, da ni šel, kajti leto pozneje je filmski velikan umrl. Podobno je bilo z Elvisom Presleyjem, ki je Stallona vabil, da si Rockyja skupaj ogledata v Gracelandu, pa ni šel.
Da je Rocky iz smešnega budžeta, milijon dolarjev že v tistih časih ni bil denar za snemanje hitov, pri blagajnah kinodvoran ustvaril dvestokrat toliko, je tudi pomagalo, da se je začela ena največjih filmskih franšiz. Okej, za uresničitev ameriških sanj je bilo treba nekaj popravkov, uporabili so le deset odstotkov Stallonovih zamisli. Če bi vzeli vse, kar je v treh dneh vrgel na papir, bi bilo konec, preden se je prav začelo, po prvotni ideji Rocky boj z Apollom Creedom preda zaradi silnih batin in z denarjem, ki ga dobi, odpre trgovino z živalmi za svojo plaho, redkobesedno izbranko. Da bi se Rocky predal? Blasfemija!
Tako pa se je vračal z dvojko (1979), s tako impozantnimi scenami, kot je bil tek za trening čez rodno Filadelfijo, z 800 otroki kot statisti, na vrh stopnic muzeja umetnosti. Tek, za katerega so izračunali, da bi bil, če bi Rocky res tekel mimo vsega, kar prikaže film, dolg 45 kilometrov. Po trojki (1982) je prišla kultna štirica (1985), s katero je Stallone vešče izrabil hladno vojno. Samo Rocky jo lahko odnese z zgodbo, tako polno stereotipov, kot je bila ta. Američan za ruralni trening v ruski zimi seka drva in ljubi ženo, medtem ko napol robotiziranega Rusa v laboratoriju polnijo z injekcijami. In ko ga Američan premaga sredi Moskve, se ovacijam pridruži še sovjetsko politično vodstvo.
Z Rockyjem na Ptuj po zlato rokavico
"Kot Rocky, Zavec je kot Rocky!" je v Johannesburgu leta 2010, ko je naš šampion postal svetovni prvak, vpil njegov menedžer Ulf Steinforth. Ne, niti Dejan Zavec ni imun za hollywoodsko legendo o trdoživem boksarju. Le kako bi bil, saj sta vendar isti letnik, Zavec je rojen leta 1976, prvi film o Rockyju je iz tistega leta. "Pravzaprav sem prvo odmevnejšo nagrado dobil po tistem, ko sem si trikrat, štirikrat pogledal Rockyja, oni del, ko premaga Apolla Creeda. Dva dneva pozneje sem osvojil zlato rokavico Slovenije, to je bilo na Ptuju leta 1993," razkrije Dejan Zavec.
Stallonu oprosti prizore, ki z realnostjo nimajo zveze, če bi se boksarji tako brez garda mahali na mrtvo, bi bili vsi v komi že v prvi rundi. "No ja, v filmu pač mora biti drama. Pa saj v tistih časih ni bilo toliko poudarka na obrambi, boks je bil bolj prepoznaven po golem preživetju. Zraven je še malo pretiravanja, kot Američani znajo." Smemo z malo pretiravanja dodati, da sta Dejan in njegova Nataša slovenska različica Rockyja in Adrian, žene, ki trpi, ko moža tolčejo v ringu? "Hja, lahko bi primerjali, ja. Morda je bilo Nataši še precej težje kot meni," pravi Dejan. "Predvsem pa je boks, in to prikaže Rocky, trnova pot skozi življenje. Vsak od nas je prehodil svojo, saj morate tudi novinarji 'fajtat'. Je pač vsebina fajta drugačna," nam Zavec in Rocky dajeta upanje, da smo lahko vsi junaki.
Kot Batman. Kot Superman ...
A kot se zgodi z vsakim vrhuncem - če ga vlečeš predolgo, zvodeni. V petem delu (1990) bi naš junak celo moral umreti, Stallone je menda jokal, ko je pisal scenarij, kako ga tekmec ubije v uličnem pretepu. Iz studiev MGM so mu hitro pojasnili, kako stvari stojijo s takimi molznimi kravami: "Rocky je kot Batman. Kot Superman. Kot James Bond. Rocky ne more umreti!" Pa bi bilo morda bolje, če bi. Šestica (2006), v kateri ima Stallone že šestdeset let, je vse potisnila še malo navzdol, naposled je saga dobila še nadaljevanji v filmih Creed 1 in 2 (2015, 2018), v katerih ostareli Sly igra mentorja Adonisu Creedu, sinu svojega prvega tekmeca Apolla Creeda. Kar mlati milijone dolarjev, pač mora obstati. In Rocky jih še vedno mlati, čeprav komaj hodi.
Saj Stallone ves ta čas ni stavil na le enega samega v(l)ečnega konja. Šest let po prvem Rockyju, leta 1982, je zagnal še franšizo o veteranu Johnu Rambu, polnem travm iz Vietnama, ki premaga vse, podkupljive policiste, tuje vojske in mamilarske kartele. Tudi tam ni odnehal, lani je prišel na platna peti Rambo, kajti neskončno streljanje je prineslo podoben denar kot boks. A Rockyja vseeno ni doseglo - neuklonljivega boksarja je Ameriški inštitut za film izbral za sedmega največjega filmskega junaka. Resda ni premagal Indiane Jonesa ali Jamesa Bonda, a pred njim se skrijejo še Robin Hood, Spartak, Superman ...
Med mitom in resničnostjo
Kip Rockyja Balboe, s katerim se mesto Filadelfija pokloni svojemu junaku, ni zgolj filmska kulisa. Skulptura, težka eno tono, res stoji, a so jo pred leti izpred vhoda v muzej umetnosti premaknili k vznožju stopnic. Prizor, v katerem Stallone za trening teče na vrh stopnic, je tako zaslovel, da jih imenujejo Rockyjeve stopnice.
V Rockyju 4 Ivan Drago udari s silo ene tone. To je filmsko pretiravanje, trikratnik sile, s katero udari povprečen boksar težke kategorije. Je pa Dolph Lundgren, ki je upodobil Draga, med snemanjem prve runde njunega dvoboja zares udaril tako močno, da je Stallonu otekla srčna mišica, na intenzivni negi je bil osem dni.
Vlogo Rockyjeve žene so hoteli dati Susan Sarandon, a so sklenili, da bi bila preveč seksi zanj. Igrala jo je Talia Shire, in čeprav je njena vloga tiha, skromna, je to igralka s pedigrejem: je sestra režiserja Francisa Forda Coppole, v Botru je igrala Connie Corleone, edino hčerko dona Vita.
Tommy Morrison, antijunak iz Rockyja 5, je bil čisto pravi boksar težke kategorije. Odličen boksar z 48 zmagami in tremi porazi, ki je ugnal tudi slovitega Georgea Foremana. A njegovo življenje je zavilo na tragična pota, polna incidentov, in pred sedmimi leti je umrl, star komaj 44 let.
Stallone si je mnoge scene sposojal iz realnega življenja. Joe Frazier je že pred Rockyjem tekel po stopnicah k muzeju umetnosti v Filadelfiji. Mohamed Ali se je prepoznal v liku Apolla Creeda. Chuck Wepner, ki je leta 1975 položil Alija in bil navdih za Rockyja, je Stallona edini tožil, pogodila sta se za neznano vsoto.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
