Kako zdravo se bomo prehranjevali in koliko se bomo pri tem omejevali v okvirih razpoložljivega, možnega in dosegljivega, k sreči še odločamo sami. Koliko se pri tem oziramo na znanstvena dognanja ali najrazličnejše alternativne teorije, pa je prav tako stvar osebne odločitve.
Resnice niso večne
Nutricionistika - veda o prehrani - se v precejšnji meri dotika medicine. V zgodovini obeh se je pojavilo kar nekaj neizpodbitnih resnic, ki so jih nova spoznanja temeljito spodnesla. Morda se tudi nekaterim od teh nekoč v prihodnosti obeta podobna usoda. Precej stabilna (čeprav z nekaj variacijami in revizijami detajlov) pa je prehranska piramida, ki ponazarja, kako oziroma iz kolikšnega deleža živil iz različnih skupin naj bi bil sestavljen uravnotežen in uravnovešen jedilnik zdravega človeka, da zadovolji potrebe po hranilih (ogljikovih hidratih, beljakovinah, maščobah) in drugih bistvenih snoveh (vitaminih, mineralih, vlakninah pa še čem). Gre seveda za povprečne jedce brez alergij in intoleranc, za katere je preventivno samoomejevanje nesmiselno, pa naj ga še tako propagirajo razvpiti zvezdniki popkulturnega, športnega in še kakega šovbiznisa.
Prehranska piramida
Bolj ko je neka skupina pri vrhu, manj oziroma redkeje je modro uživati živila iz nje. Torej: zelo malo sladkarij in čistih maščob, zmerne količine visokobeljakovinskih živil, precej zelenjave in sadja ter največ (čim bolj polnozrnatih oziroma integralnih) škrobnih živil. Dopolnjena oziroma razširjena piramida podlaga vse to še z dodatnima kategorijama - čim več vode in ogromno gibanja.
Prepovedano - a le redkim
Da se nekdo iz ideoloških, verskih, ekoloških, etičnih ... razlogov odloči iz svoje prehrane izločiti tako pomembno skupino živil, kot so tista živalskega izvora, je še razumljivo, če tako nastali primanjkljaj hranil (sploh kompleksnih beljakovin in nekaterih vitaminov, predvsem B12) le zna ustrezno nadomestiti. A da bi to storil zgolj zaradi posnemanja od raznih influencerjev brez vsakršne znanstvene osnove propagiranih modnih trendov, je - milo rečeno - nespametno.
Odrekanje zaradi zdravja je marsikdaj nezdravo
Testenine po bolonjsko
500 g suhih testenin (lahko brezglutenskih)
250 g mešanega mletega mesa ali veganskega nadomestka
šopek jušne zelenjave
čebula
strok česna
žlica oljčnega olja
žlica paradižnikove mezge
sol
ščep sladkorja
po želji majhen čili
klinček
lovorov list
črni poper
ščep muškatnega oreščka
timijan
origano
bazilika
0,5 dl rdečega vina
2,5 dl juhe ali vode
majhna konzerva olupljenih paradižnikov (v sezoni svežih zelo zrelih)
žlica mleka ali/in masla (lahko brez laktoze)
po želji parmezan ali podoben trdi sir
Sesekljano čebulo na olju rahlo opražimo, dodamo česen, sladkor in sol, ko zadiši, pa še meso ali nadomestek. Prepražimo, dodamo paradižnikov koncentrat, še malo prepražimo in zalijemo z vodo ali juho ter dodamo drobno sesekljano ali naribano zelenjavo. Pokrito dušimo kako uro, prilijemo vino ter dodamo lovor, klinček in po želji čili, pokrijemo in počasi dušimo še dobro uro ali še raje dve (če uporabimo brezmesni surogat mesa, je v tej fazi dovolj že nekaj minut). Zdajci dodamo sesekljane olupljene paradižnike (če imamo sveže, jih za lažje lupljenje poparimo), dušimo še kake pol ure, dodamo preostale začimbe in odkrito med mešanjem še malce pokuhamo do zaželene gostote. Vmešamo mleko ali/in maslo - to ublaži kislino paradižnika. Z omako prelijemo ali premešamo v slanem kropu "al dente" kuhane odcejene testenine; zraven postrežemo nariban sir.
Pravzaprav je omako - sploh v sezoni paradižnika - smiselno pripraviti v večjih količinah, jo razdeliti na porcije in shraniti v zamrzovalnik.
