Lahko hladilnik nosi pižamo, se je Polona Kovač spraševala, ko je pisala knjigo Jakec in stric hladilnik. Izšla je leta 1976 in v njej so zraven strica hladilnika Lojzeta nastopili še pes sesalec Reti, likalnik želva in sladoledni avtomat Marjetica. Kakšen zalogaj za otroško domišljijo.
Mladinska pisateljica in prevajalka Polonca Kovač je letos februarja praznovala 87. rojstni dan. Prijetna gospa iskrivih modrih oči še vedno prevaja. V naša otroštva se je zasidrala z zgodbami, kot so omenjeni Jakec in stric hladilnik, Andrejev ni nikoli preveč, Pet kužkov išče pravega, Urške so brez napake, Špelce ... Njena domišljija je v teh zgodbah zajadrala v nepredstavljive razsežnosti odraslih, medtem ko je otroke navduševala in nasmejala. Kdo si vendar predstavlja, da hladilnik na dveh nogah kuha kosilo ali pa si natakne pižamo?! Polonca Kovač vendar.
Brezčasnost značajev in odnosov
Nekoč je poučevala tuje jezike in delala v Ljubljanskem svetovalnem centru za otroke in mladino, ob tem pa pisala in prevajala. Okrog 30 izvirnih besedil za otroke in mladino je spisala, prevedla pa več kot 50 knjižnih del. V lepo slovenščino je prestavila tudi klasična dela svetovne književnosti, izstopata njena prevoda Grimmovih pravljic in Dnevnika Ane Frank. Pravi, da je v prevajanju odkrivala brezčasnost značajev in odnosov. A nekaj pa je vendarle drugače.
"Ko mi je Niko Grafenauer zaupal prevajanje Grimmovih pravljic, te velike obsežne knjige, mi je rekel nekaj, kar je neverjetno za današnje čase: 'Ko boš gotova, jih prinesi.' Lotila sem se jih najprej selektivno, saj sta jih pred menoj že prevedla Fran Albreht in Dušan Voglar, a me je Niko spodbujal, naj se lotim vseh po vrsti. In to sem tudi počela. Pravljic nisem prebrala vnaprej, ampak sem jih sproti brala in prevajala. Zdi se mi, da je bila moja izbira besed veliko boljša na ta način. Ko sem na koncu primerjala prevode, sem celo ocenjevala, katere pravljice sem bolje prevedla jaz in katere predhodnika."
Pred kratkim je pri založbi Mladinska knjiga izšel nov prevod Kovačeve, in sicer slikanica Marcusa Pfisterja Mavrična ribica ne verjame vsega. Gre za peto v seriji simpatičnih poučnih zgodbic o iznajdljivi Mavrični ribici, ki že desetletja navdušuje otroke po vsem svetu. Polonca Kovač je prvo Mavrično ribico prevedla leta 1993.
Še danes se Kovačeva rada spominja sodelovanja z ilustratorji, sploh je veliko delala v tandemu z legendarno ustvarjalko Marjanco Jemec Božič. Ta je znala Polončino neusahljivo domišljijo vedno podpreti in nadgraditi. Zato se številni bralci še danes spomnimo strica hladilnika in kužka sesalca. "Marjanco sem nekoč vprašala, ali bi znala narisati hladilnik v pižami, seveda je znala, brez problema. Vedno pa me je še bolj začudil Marjan Manček, ki mu nisem nič predlagala, a je krasno nadgradil tisto, kar sem jaz imela v mislih. To je bilo veselje čakati na ilustracijo!"
Zgodbe s hriba
Jadrala je med avtorskim pisanjem in prevajanjem. "Za prvo potrebuješ več časa, koncentracije in miru, zato sem si pisanje prihranila za čas počitnic. Svinčnik, zvezek in cigareta, ki je natančno odmerila čas mojega odmora, so me spremljali na hrib za kočo, kjer sem preživljala počitnice. Veliko del sem tam napisala," se spominja danes in prizna, da je tudi navdih za zgodbe iskala v okolici svoje počitniške hiške. "Včasih sem v zgodbi celo uporabila kakšno ime soseda ali znanca, da mi je bilo kasneje kar nerodno. A kaj, ko sem mislila, da tega tako ali tako nihče ne bo bral." Tako skromno je včasih razmišljala simpatična gospa, ki zdaj še vedno sede in se loti prevajanja, a ne več na hribu.
Pred kratkim je prevedla strip Dnevnik Ane Frank za Založbo Morfem, trenutno pa največ svojega časa posveča igrači medvedu Henryju. "Prevajam knjigo Čudovito življenje Henryja N. Browna, ki je nihče ne mara. Ima namreč skoraj 480 strani. Gre za zgodbo o medvedku igrači, ki je prišel na svet, ko ga je zašila Angležinja, ki je v prvi svetovni vojni izgubila svojega fanta. Oblikovala je medvedka in mu 'všila ljubezen'. Dobil je ime Henry in svoje mesto na okenski polici. Tam je vedel, opazoval in čutil, a nič ni mogel reči. Ko ga je nekoč izgubila na kolodvoru, je pristal v premožni londonski hiši, kamor je hodila na čaj Virginia Woolf. Medvedek je prepotoval svet, saj so ga vzeli s seboj v Ameriko, na Madžarsko, v Avstrijo ..." Tako priznana pisateljica pripoveduje, kako se zdaj druži z medvedkom, ki potuje skozi stoletja, ustvarila pa ga je leta 1921 avtorica Anne Helene Bubenzer.
