Zdravila vedno povzročajo škodo. Če je ne bi, bi bila inertna in ne bi mogla narediti nobene koristi. Pri vseh zdravilih je torej treba najti odmerek, ki pri večini uporabnikov naredi več dobrega kot slabega. In tudi ko to dosežemo, večina bolnikov še vedno ne bo imela nobene koristi od zaužitega zdravila. Čeprav je dokaj očitno, da lahko zdravila ubijajo, na to pogosto pozabimo tako zdravniki kot bolniki. Ljudje zdravilom zaupamo do te mere, da je kanadski zdravnik Sir William Osler (1849-1919) zapisal: "Želja po zdravilu je verjetno tisto, kar človeka morda še najbolj razlikuje od živali."
Posebej zanimiv primer je strup botulin, nevrotoksin, ki ga proizvaja bakterija Clostridium botulinum. Je eden najmočnejših strupov v naravi in odmerek 50 nanogramov je v raziskavi ubil polovico opic (kar pomeni, da bi kilogram strupa ubil 10 milijonov opic). Sprašujem se, komu je sploh bilo toliko do te informacije, da se je v raziskovalne namene odločil pobiti toliko naših bližnjih živalskih sorodnikov. Pa vendar, za kaj se uporablja ta neverjetni ubijalski strup? Za odpravljanje gub med obrvmi! Prav ste prebrali. Gube pridejo s starostjo, vendar pa ne smete biti preveč stari in ne smete imeti preveč tresočih rok, ko si vbrizgate strup, saj bi se lahko absorbiral v sluzasto membrano v očeh in vas ubil. Sredstvu je priloženo opozorilo, da je lahko smrtonosno. Je res vredno tvegati smrt zaradi nekaj gubic na obrazu, četudi je nevarnost še tako majhna? Postavlja pa se še drugo vprašanje: Ali je to zdravilo mogoče uporabiti za umor ali samomor? Zakaj je bilo sploh odobreno za prodajo?
O AVTORJU
Peter C. Goetzsche, rojen novembra 1949, je danski zdravnik, raziskovalec in ob britanskem znanstveniku Iainu Chalmersu eden od soustanoviteljev organizacije The Cochrane Collaboration – globalnega raziskovalnega združenja, ki se ukvarja z neodvisnim nadzorom nad medicinskimi raziskavami in povezuje 58 raziskovalnih središč po vsem svetu. Je eden od pionirjev razvoja sistematičnih pregledov, s katerimi ob najstrožjih merilih in na temelju dejstev neodvisno presojajo kakovost zdravil in verodostojnost kliničnih raziskav, s katerimi farmacevtska industrija utemeljuje prihod novih izdelkov na trg. Dolga leta je vodil skandinavsko podružnico Cochranove organizacije in v tej vlogi objavil več kot sto strokovnih člankov v petih najuglednejših medicinskih revijah na svetu ter napisal nekaj knjig. Med privrženci in nasprotniki slovi kot odličen strokovnjak, toda tudi kot popolnoma brezkompromisen kritik farmacevtske industrije, njenih raziskovalnih metod in prodajnih pristopov. V svoji vztrajnosti je, kot pravijo, pogosto nadležen, toda vedno ima v rokavu trdne dokaze. Najodločneje nasprotuje večini psihiatričnih zdravil, o čemer je napisal knjigo z naslovom Deadly Psychiatry and Organised Denial, ki bo kmalu izšla tudi v slovenščini.
Kazni kot del marketinških stroškov
Dejstvo, da so zdravila nevarna in da jih je treba uporabljati s pametjo, pomeni, da bi morali biti etični standardi tistih, ki zdravila raziskujejo in jih tržijo, zelo visoki. Toda kot bomo hitro videli, ima delovanje farmacevtske industrije zelo malo skupnega s poštenjem, spoštovanjem in družbeno odgovornostjo.
Leta 2012 je Pfizer pristal na plačilo 60 milijonov dolarjev za poravnavo v ameriški zvezni preiskavi o podkupovanju v tujini. Družba ni bila obtožena zgolj podkupovanja zdravnikov, ampak tudi poslovnih vodstev v bolnišnicah ter v nadzornih agencijah v številnih evropskih državah in v Aziji. Preiskovalci so ugotovili, da je Pfizer v računovodskih izkazih poskušal podkupovanje prikazati kot zakonite redne izdatke, na primer za izobraževanje ter za potne in reprezentančne stroške. V sodnem spisu najdemo tudi ugotovitev, da je družba mesečno, pod oznako "svetovalne usluge", nakazovala podkupnino hrvaškemu zdravniku, ki je pomagal pri odločanju, katera zdravila bo vlada registrirala za prodajo in uporabo v okviru zdravstvenega zavarovanja. Pfizer ugotovitev ni niti potrdil niti zanikal, kar je običajna praksa, kadar se proizvajalci zdravil zaradi ugotovljenih goljufij dogovorijo o poravnavi.
Kriminal je tako razširjen, tako pogosto se ponavlja pri istih akterjih in ima toliko različnih oblik, da se proizvajalci zdravil zanj najverjetneje odločajo zavestno, ker vedo, da se jim to izplača. Kazni, ki jih plačujejo, jemljejo kot del marketinških stroškov in nadaljujejo nezakonito početje, kot da se ni nič zgodilo.
Pomembno je vedeti, da večina tega kriminala ne bi bila mogoča, če v njem ne bi zavestno sodelovali zdravniki, ki sprejemajo podkupnine in sodelujejo v drugih oblikah korupcije, najpogosteje povezanih z nezakonitim trženjem. Zanimivo je, da lahko zdravniki pospravijo podkupnine v žep, ne da bi bili za to kaznovani. Ko zdravila uporabljajo za neodobrene indikacije, ne morejo vedeti, ali so učinkovita ali pa morda zelo škodljiva, še posebno, kadar jih uporabljajo pri otrocih. V resnici lahko rečemo, da bolnike množično uporabljajo kot poskusne zajčke, ne da bi za to dobili njihovo soglasje.
Pa tudi, kadar zdravniki uporabljajo zdravila zgolj za odobrene indikacije, ima lahko njihovo ravnanje škodljive posledice za bolnike. Dostop imajo zgolj do delnih in prirejenih informacij, zato verjamejo, da so ta zdravila veliko bolj učinkovita in varna, kot so v resnici. Tako zakoniti in nezakoniti marketing vodita v pretirano rabo zdravil in povzročata veliko nepotrebne škode. Pogosto zdravniki predpisujejo tudi 10- do 20-krat dražja zdravila, čeprav bi bila cenejša enako dobra ali celo boljša.
O KNJIGI
Knjiga Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal je izšla pri založbi Ciceron. Za bralce Večera velja do konca objav znižana cena 25 evrov (redna je 29,50 evra). Priporočamo tudi knjigo indijskega znanstvenika o starodavnih načinih ajurvedskega zdravljenja Znanost ajurvede (cena s popustom 22,50 evra) in knjigo Konoplja kanabis (cena s popustom 22,95 evra), ki razkriva zgodovino uporabnosti te varne in vsestransko uporabne rastline ter ozadje njene prepovedi.
Naročila: 031 343 837, zalozba@ciceron.si ali www.ciceron.si.
Velika prevara s tamiflujem
Družba Roche je naredila nekaj, kar se mi osebno zdi največja goljufija v zgodovini medicine, toda do danes njenega vodstva še nihče ni privedel na sodišče. V pripravah na blago epidemijo gripe leta 2009 so evropske vlade (tudi slovenska; op. ur.) in ameriška administracija zapravile milijarde evrov in dolarjev za nakupe ogromnih zalog tamifluja.
Roche je skril večino svojih kliničnih izsledkov o zdravilu in jih ni hotel predložiti neodvisnim Cochranovim raziskovalcem. Na temelju neobjavljenih raziskav je trdil, da tamiflu za 61 % zmanjšuje število hospitaliziranih bolnikov, za 67 % število sekundarnih zapletov ob gripi in za 55 % število infekcij spodnjega dela dihalnih poti, za katere je potrebno zdravljenje z antibiotiki. Zanimivo, družba je prepričala Evropsko agencijo za zdravila (EMA), da je tamiflu odobrila za preventivno preprečevanje zapletov ob gripi, ob tem pa je agencija v povzetku lastnosti izdelka navajala, da zdravilo za 8,6 do 12,7 % zmanjša zaplete v spodnjem delu dihalnih poti.
"Učinek tamifluja pri gripi je mogoče doseči tudi z veliko cenejšimi zdravili"
