Z nedeljskim premikom urnih kazalcev s 3. ure na 2. uro bomo spet prešli na zimski čas in se poslovili od poletnega, tako da bomo lahko spali eno uro dlje. Marca 2023 bomo uro ponovno prestavili na poletni čas. Kljub stalnim polemikam o premikanju ure jo bomo po odločitvi Evropske komisije prestavljali še vsaj štiri leta. V zadnjih letih je bilo veliko razprav o tem, da bi prestavljanje ure prekinili, evropski poslanci so leta 2019 celo odločili, da bo premikanje ure ukinjeno leta 2021. A so se očitno nekoliko prenaglili. Zaradi koronavirusa je bilo to vprašanje za nekaj časa na stranskem tiru, Evropska komisija pa je nato določila, da bomo uro prestavljali še vsaj do leta 2026. Premik ure na poletni in zimski čas bomo v Sloveniji tako izvedli tudi v letih 2023, 2024, 2025 in 2026.
Odločitev za poletni ali zimski čas naj bi bila po zamisli izpred nekaj let prepuščena državam članicam EU, kar bi gotovo vneslo dodatno zmedo. Posvetovanje, ki ga je izvedla Evropska komisija leta 2018, je v Sloveniji pokazalo, da je 54,4 odstotka sodelujočih iz Slovenije (opredelilo se je 15 tisoč Slovencev) izrazilo naklonjenost trajnemu poletnemu času. V trajnem zimskem času (tako imenovanem standardnem času) bi živelo 36,9 odstotka Slovencev. Vseeno pa bi lahko Slovenija pristala v stalnem zimskem času, ki naj bi bil za našo državo primernejši, tudi glede počutja ljudi. Da dosedanji zimski čas ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti, so denimo ocenili tudi pri nemškem združenju za motnje in medicino spanja. V javnem posvetovanju je Evropska komisija prejela 4,6 milijona odgovorov, kar 84 odstotkov udeležencev se je izreklo proti premikanju ure. A če so bili evropski državljani skoraj plebiscitarno enotni glede ukinitve premikanja ure, so bistveno manj ob vprašanju, ali v prihodnje ohraniti zimski ali poletni čas. Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega. Marsikje po svetu ne prestavljajo urnih kazalcev (na poletni čas), med njimi so Kitajska, Rusija, Japonska.
Zagovorniki poletnega časa trdijo, da prispeva k prihranku energije zaradi daljšega dneva tudi k boljšemu fizičnemu in duševnemu zdravju, manjšemu tveganju za prometne nesreče in kriminal ter pospešuje gospodarsko rast. Nasprotniki premikanja časa pa trdijo, da to povečuje tveganje za nesreče in administrativne stroške, prihranek porabe energije pa je zanemarljiv. Premik urnih kazalcev po njihovem pomeni tudi tveganje za zdravje, saj sprememba ustaljenega dnevnega ritma vodi v motnje spanja in koncentracije, v nekaterih primerih pa botruje tudi depresiji. Največ koristi naj bi s stalnim časom imeli v prometnem sektorju, kjer je treba vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah, čeprav naj znatnih prihrankov energije opustitev premikanja ure ne bi prinesla.
Večina znanstvenikov sicer meni, da je premikanje ur nesmiselno, hkrati pa nekateri svarijo, da bi lahko imela trajna uvedba poletnega časa negativne posledice, zlasti za šolarje in študente, pa tudi v prometu. Po mnenju z Inštituta za medicinsko psihologijo na Univerzi v Münchnu bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem.
Prva evropska država, ki je uvedla poletni čas, je bila Avstro-Ogrska sredi prve svetovne vojne: 30. aprila 1916 je premaknila kazalce za uro naprej, s čimer naj bi bili v vojni vihri prihranili energijo. Najbolj se je poletni čas uveljavil v 70. letih prejšnjega stoletja med naftno krizo. Danes je namen premikanja ure - tudi po ugotovitvah Evropske komisije - manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.
Ob vsej tej kolobociji s premikanjem urnih kazalcev se nam upravičeno zastavi vprašanje, ali bo premikanje urnih kazalcev v EU sploh kdaj ukinjeno.
