Po podatkih ameriškega ministrstva za zdravje in človeške vire (USDHHS) več kot polovica odraslih Američanov in Američank zaužije preveč sladkorja. Prehranske smernice priporočajo zmerno uživanje hrane, ki vsebuje velike količine sladkorja, kar pa marsikomu pomeni precejšen izziv. Zato so zlasti spodbudni rezultati nove raziskave, ki jo je vodil Evan Forman, profesor psihologije na Univerzi Drexel, in v kateri so udeleženci z igranjem posebne računalniške igre opustili sladko hrano, kar jim je pomagalo shujšati in na splošno izboljšati svoje zdravje. "Dodani sladkor je eden največjih krivcev za vnos odvečnih kalorij in je povezan s povečanim tveganjem za različne bolezni, med njimi tudi raka," pojasnjuje Forman, ki je tudi vodja Centra za raziskovanje prekomerne teže, prehranjevanja in življenjskega sloga (Well Center) na Univerzi Drexel.
V okviru raziskave, objavljene v reviji Journal of Behavioral Medicine, so znanstveniki razvili in ovrednotili igro za urjenje možganov, ki vpliva na tisti del možganov, ki je odgovoren za kognitivni nadzor in upiranje skušnjavam. Z njo so sodelujoče želeli odvaditi od sladkarij in tako izboljšati njihove prehranjevalne navade. "Igre za urjenje možganov se že dolgo uporabljajo za premagovanje nezdravih navad, kot je denimo kajenje," pravi Forman.
Pravi, da je to prva študija, s katero so preverjali, kako lahko "osebno prilagojen trening samokontrole, ki temelji na igri", vpliva na hujšanje. Skupina raziskovalcev je igro zasnovala na podlagi kognitivnega treninga, njihovo delo pa je potekalo v sodelovanju z Michaelom Wagnerjem, predstojnikom oddelka za digitalne medije na Westphal College of Media Arts & Design Univerze Drexel, in skupino študentov medijskih komunikacij. Skupaj so razvili računalniško igro, imenovano Diet DASH, ki urjenje in težavnost samodejno prilagodi kandidatom glede na to, katere sladkarije imajo najraje in kako uspešno se upirajo skušnjavam.
Vključenih je bilo 109 ljudi s prekomerno telesno težo, ki so radi jedli sladkarije. Preden so lahko začeli, so se morali udeležiti delavnice, na kateri so izvedeli, zakaj je sladkor tako škodljiv in katere hrane naj bi se izogibali, ter se naučili strategij, s katerimi so lažje sledili dieti brez sladkorja. Kljub temu pa so raziskovalci predpostavili, da bodo potrebovali dodatno orodje, ki bi jim pomagalo premagati potrebo po sladkem. Pri tem pa Forman izpostavlja, da je bilo ključno, da so igro dosledno igrali, in sicer prvih šest tednov po nekaj minut na dan, naslednja dva tedna pa po enkrat tedensko. Z redno vajo jim je uspelo izboljšati svojo samokontrolo in možgane navaditi, da se ne odzovejo na hrepenenje po sladkih priboljških.
V igri so se morali igralci karseda hitro pomikati skozi samopostrežno trgovino in obenem v nakupovalni voziček položiti zdrave izdelke, nezdrave pa pustiti na policah. Pravilna izbira izdelkov je bila nagrajena s točkami. Več kot polovica sladkosnedih udeležencev je po osmih tednih izgubila do 3,1 odstotka telesne teže. Poročali so, da jim je bila takšna oblika treninga všeč, da je postala del njihove vsakdanje rutine in da bi jo v prihodnje nadaljevali, če bi lahko.
Raziskovalci so kandidate naključno razdelili v dve skupini. Eni so uporabljali različico programa z višjo stopnjo poigritve (z boljšima grafiko in zvokom), drugi pa manj napredno verzijo. Čeprav na splošno ni bilo važno, katero od obeh oblik treninga so uporabljali, so se moški, ki jih sicer ni bilo prav veliko, bolje odzvali na naprednejšo verzijo kot pa ženske. Zato jo trenutno uporabljajo v novi študiji centra WELL, ki je osredotočena na moške.
