Svetlobna onesnaženost postaja vedno večja težava. V preteklih 25 letih se je obseg umetne razsvetljave po vsem svetu povečal za skoraj polovico (za 49 odstotkov). Osvetljenost nočnega neba se je v preteklih dvanajstih letih vsako leto povečala za deset odstotkov. Na udaru svetlobne onesnaženosti je približno 80 odstotkov svetovnega prebivalstva. To je slaba novica, saj je svetlobna onesnaženost povezana z več zdravstvenimi težavami, vključno z motnjami spanja, preutrujenostjo in anksioznostjo.
Nedavna študija je pokazala, da utegne svetlobna onesnaženost občutno povečati tudi tveganje za Alzheimerjevo bolezen. Zanjo sicer poznamo več dejavnikov tveganja. Med njimi so zdravstvena stanja, kot so bolezni srca, visok krvni tlak in sladkorna bolezen, ter tudi slabe življenjske navade, vključno s kajenjem in pitjem alkohola. Najnovejša študija pa je postregla s prepričljivimi dokazi, da je med temi dejavniki tveganja tudi svetlobna onesnaženost.
Znanstveniki so proučili podatke ameriškega nacionalnega zdravstvenega zavarovanja Medicare za obdobje med letoma 2012 in 2018 ter podatke o svetlobni onesnaženosti sveta, ki so jih zbrali Nasini sateliti. Nato so preverili, ali obstaja povezava med nočno izpostavljenostjo svetlobi in razširjenostjo Alzheimerjeve bolezni. Preučili so podatke o moških in ženskah različnih etničnih pripadnosti.
Izkazalo se je, da je pri ljudeh, starejših od 65 let, ki živijo na močno svetlobno onesnaženih območjih, svetlobna onesnaženost močnejši dejavnik tveganja za alzheimerja kot kronična ledvična odpoved, depresija, srčno popuščanje, odvisnost od alkohola ali debelost. Slednji so vsi povezani z razvojem Alzheimerjeve bolezni. Močnejši dejavniki tveganja kot svetlobna onesnaženost so bili pri starejših od 65 let le sladkorna bolezen, visok krvni tlak in kap.
Je pa študija razkrila, da je večja izpostavljenost svetlobni onesnaženosti ponoči pri mlajših od 65 let povezana z večjo razširjenostjo alzheimerja kot vseh drugih analiziranih dejavnikov tveganja. To velja za pripadnike vseh spolov in ras, razen za prebivalce tihomorskih otočij. Hkrati nakazuje, da so mlajši ljudje verjetno še posebej dovzetni za posledice nočne izpostavljenosti svetlobi v primerjavi s starejšimi.
Spanec in zdravje možganov
A kot večina študij tudi ta ni bila brez omejitev. Nekatere spremenljivke niso bile prilagojene zanjo, kar bi lahko vplivalo na njene rezultate. Znanstveniki denimo niso merili notranje umetne razsvetljave, na primer svetlobe, ki jo oddajajo telefoni, televizorji in ekrani drugih elektronskih naprav. Ti dejavniki so namreč prav tako povezani z motnjami spanja in bi lahko vplivali na rezultate študije.
Pomagamo si lahko tako, da med spanjem nosimo masko za oči in okna zagrnemo z zatemnitvenimi zavesami
Drugi dejavnik, ki ni bil prilagojen študiji in bi lahko vplival na njene izsledke, je onesnaženost zraka. Svetlobna onesnaženost je tesno povezana z onesnaženostjo zraka - močno osvetljena območja so pogosto živahna urbana središča. Zanje so značilni okrepljen promet, večja industrijska aktivnost in višja stopnja odlaganja odpadkov. Posledica tega so višje ravni škodljivih delcev v zraku, ki so povezane z upadom kognitivnih sposobnosti in razvojem demence.
Poleg tega so podatki, uporabljeni v študiji, specifični za ameriško prebivalstvo. Znanstveniki niso proučili razlik v zdravju in socioekonomskem statusu, ki so pomemben dejavnik Alzheimerjeve bolezni. Kljub temu to ni prva študija, ki je razkrila povezavo med nočno izpostavljenostjo svetlobni onesnaženosti in zdravjem možganov. Raziskave, opravljene na Kitajskem in v Italiji, so denimo pokazale, da obstaja pri ljudeh, ki živijo na območjih z visoko stopnjo svetlobne onesnaženosti večja nevarnost za blage kognitivne motnje in razvoj demence po 65. letu starosti. Najnovejša študija je ena od mnogih, ki so potrdile specifično povezavo med svetlobno onesnaženostjo in Alzheimerjevo boleznijo. Raziskave so namreč potrdile tudi obstoj povezave med svetlobno onesnaženostjo in Parkinsonovo boleznijo.
Zakaj nočna izpostavljenost svetlobnemu onesnaženju povečuje tveganje za alzheimerja, še ni znano. Morda pa se odgovor skriva v dejstvu, da svetlobna onesnaženost moti spanec, kar igra pomembno vlogo pri razvoju demence. Raziskave so pokazale, da lahko slab spanec okvari glimfatični sistem - mrežo žil, ki iz možganov odvajajo odpadne snovi in strupene beljakovine, ki naj bi, če se preveč nakopičijo, povzročale Alzheimerjevo bolezen. Po različnih teorijah naj bi se te beljakovine v možganih začele kopičiti ravno zaradi pomanjkanja spanja.
Vloga "notranje ure" v možganih
Nočna izpostavljenost umetni svetlobi lahko zmoti tudi človekov cirkadiani ritem. To je "notranja ura" v možganih, ki uravnava cikel spanja in budnosti, tako da se odziva na spremembe svetlobe v naši okolici. Če je ta ritem moten, se lahko razvije vnetje in poveča človekova dovzetnost za bolezni. Tako vnetje lahko spodbudi kopičenje amiloidov, škodljivih beljakovin, ki jih običajno najdejo v možganih pacientov z Alzheimerjevo boleznijo.
Pomembno vlogo utegnejo pri tem igrati tudi genetski dejavniki. Gen APOE je denimo povezan z večjim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni pred 65. letom starosti. Od tega gena je odvisno, kako telo obvladuje stres. To nakazuje, da so ljudje, mlajši od 65 let, verjetno manj sposobni obvladovati stresorje, kot je svetlobna onesnaženost, ker obstaja pri njih v primerjavi s starejšimi ljudmi večja možnost, da nosijo gen APOE. Zaradi tega bi lahko bili bolj dovzetni za njegove škodljive učinke.
Raziskava ponuja dodatne dokaze o obstoju povezave med izpostavljenostjo svetlobni onesnaženosti in Alzheimerjevo boleznijo. In ker je večina svetovnega prebivalstva izpostavljena vedno večjemu svetlobnemu onesnaženju, utegne to postati pomemben dejavnik tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Čeprav je zelo skrb vzbujajoče, da ima lahko svetlobno onesnaženje tak učinek na naše zdravje, je vendarle spremenljivi okoljski dejavnik. To pomeni, da lahko vplivamo nanj in s tem zmanjšamo svoje tveganje za alzheimerja. Že z manjšimi prilagoditvami lahko precej zmanjšamo izpostavljenost svetlobni onesnaženosti v nočnem času - med spanjem lahko denimo nosimo masko za oči in okna zagrnemo z zatemnitvenimi zavesami.
Rahul Sidhu je doktorand s področja nevroznanosti, Univerza v Sheffieldu.
