Beograjske ulice: Zli duhovi preteklosti

Med drugim tako ne bi več imeli Ljubljanske, Mariborske, Celjske ali Blejske ulice. Na smetišče zgodovine naj po Vesićevem mnenju romajo tudi dosedanje Hrvaška, Splitska, Hvarska in Bosanska ulica, pa še katero bo našel. Že tako so se v zadnjih letih poslovile Pohorska, Zagrebška in Travniška ulica. Mimogrede, Pohorsko so preimenovali v Ulico generala Ždanova.
Novica je udarila tako, da so se srbski intelektualci prijeli za glavo, odjeknila pa je tudi zunaj srbskih meja. Med drugimi se je oglasil pravoslavni duhovnik Milan Jovanović, ki že osem let živi in deluje v Mariboru. Nekaj stavkov iz njegovega pisma beograjskemu županu Zoranu Radojičiću zajame bistvo. "Nisem jugonostalgik, temveč nekdo, ki ima rad Maribor in Beograd in ne želi, da se ta zveza, četudi simbolična, prekine," piše Jovanović. "Želel bi opozoriti, da v Mariboru še naprej obstajajo Srbska, Beograjska, Kraljeviča Marka, Njegoševa in druge ulice. Na to smo v naši skupnosti zelo ponosni, ker nas ti toponimi spominjajo na našo domovino. In kar je še pomembnejše, več kot deset tisoč Slovencev s Štajerskega je bilo med drugo svetovno vojno interniranih v Srbijo. Naši dobrosrčni kmeti so z brati Slovenci delili zadnjo skorjo kruha. Tudi danes še živijo Mariborčani, ki ohranjajo spomin na to človekoljubje."
Tako ljudje, politika pa pač po svoje. Vsaj tista etablirana v Srbiji. To je način, da se zatre ideja neke dobre preteklosti, ob tem opozarja opozicijski Radomir Lazović iz gibanja Ne davimo Beograd. "Nekateri bi želeli, da nas preteklost spominja samo na vojne, spore, da bi bila naša prihodnost obkoljena s strahom, da na sosede gledamo kot na nekoga, ki nam želi škoditi, da bi se lahko ti nekateri pokazali kot rešitelji in domoljubi. V resnici pa je prav nasprotno."
Pa seveda ne gre samo za ulice. Gre za to, da se v Srbiji zli duhovi preteklosti, za katere smo upali, da so bili vsaj delno pokopani na haaškem sodišču za vojne zločine, spet prebujajo. Vsemogočni predsednik Vučić, nekdaj tesni sodelavec haaškega obtoženca Vojislava Šešlja in simpatizer pokojnega srbskega vožda Slobodana Miloševića (ki je umrl med sojenjem v Haagu), je večinoma tiho. Dejal je le, da naj ne spremenijo imena Sarajevske ulice, ker je tam živelo dosti Srbov. Ni pa dodal, da so njegovi rojaki to isto Sarajevo oblegali, uničevali in ubijali dolgih 1425 dni. In ga nikdar uspeli zlomiti, kaj šele osvojiti.
Revidiranje zgodovine za dnevnopolitične potrebe je nasploh bolezen, ki podobno kot covid-19 razsaja po vsej nekdanji Jugoslaviji. Letos mineva 25 let od konca vojn v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, eni pa še kar živijo v svojem vojno-povojnem mehurčku. No, ja, še pol stoletja več je minilo od konca druge svetovne vojne, pa se v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji še kar kregamo, kdo je bil na pravi strani zgodovine in kdo na napačni. Pogledi, uprti v preteklost, so nevarnejši od slabe vizije prihodnosti. So pa vzajemno zelo povezani.