(INTERVJU) David Jiménez: Delati moramo prave stvari, če ne, si zaslužimo umreti

Španski novinar David Jiménez je bil dolgoletni dopisnik drugega največjega španskega splošnoinformativnega časnika El Mundo. Spremljal je konflikte v Afganistanu, Kašmirju, na Vzhodnem Timorju, poročal iz Tibeta in Severne Koreje, ob jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011 je bil edini reporter z Zahoda, ki je tam ostal kljub katastrofi. Štiri leta kasneje je postal urednik El Munda, a je po letu dni ostal brez službe, ker ni pristal na to, da bi odpustili več kot 150 novinarjev njegovega časopisa. O spregah med politiko, kapitalom in mediji se je nato razpisal v izjemno uspešni knjigi Urednik (El Director), po kateri bodo posneli televizijsko serijo. Jimenez brez dlake na jeziku in zelo vztrajno postavlja ogledalo novinarjem in medijskemu svetu tudi takrat, ko slika v njem ni najlepša. Na povabilo Društva novinarjev Slovenije je ogledalo te dni nastavil tudi v Ljubljani.
Katere medije ste že "prečekirali" danes?
"Svoj dan vedno začnem s pregledom New York Timesa, potem BBC-ja in drugih svetovnih medijev, da dobim širšo sliko. Nato pogledam nekatere španske dnevnike, El Pais, mogoče tudi El Mundo. Za tem pa preletim socialna omrežja, kjer nekatere zgodbe, ki jih delijo drugi, pritegnejo mojo pozornost. To je še ena od poti, po kateri danes dobimo novice."
Berete časopise na papirju?
"Ne, tega ne počnem več. Na poti v Slovenijo sem prestopal v Münchnu in na letališču zastonj dobil časopis Financial Times. Ko sem ga bral na letalu, mi je bilo čudno. Velik je, prostora na letalu pa malo. Držal sem ga in razmišljal, kako nori smo. Zelo težko bo prepričati nove generacije, da bi kadarkoli brale časopise v papirnati obliki. Na to bomo morali v medijskem svetu pristati. Ljudje že danes berejo novice večinoma na telefonih. Za Slovenijo ne vem, ampak v Španiji je takšnih že skoraj več kot 80 odstotkov."
Kdo pa še bere klasičen časopis?
"Večinoma starejši ljudje, ki vidijo časopis kot neke vrste tradicijo. A takih je vedno manj."
Potem tiskani mediji ne bodo nikoli več vstali kot feniks iz pepela?
"Preživeli bodo, a bodo predstavljali majhen del poslovanja medijskih hiš. Bodo neke vrste premium produkt. Če pogledamo glasbo - po cedejih je na vrsti streaming na spotifyu. Ampak vinilke so nazaj. In nekateri jih radi poslušajo in jim je všeč ta občutek. Tudi mladi jih kupujejo. Dvomim, da bodo časopisi izginili, na enak način kot vinilke bodo ostali, ampak v zelo majhnem obsegu. Glavno občinstvo časopisov bo na digitalu."
V kako dobri kondiciji smo mediji danes?
"Soočamo se s trenutkom resnice. Skoraj vsepovsod mediji trpijo najdaljšo in najglobljo krizo v svoji zgodovini. V Španiji denimo se je začela leta 2008 in se še ni končala. Blizu 15 tisoč novinarjev je izgubilo službo, uredništva glavnih časopisov, kot sta El Pais ali El Mundo, imajo pol manj novinarjev kot nekdaj. Profiti padajo, večina medijskih podjetij denar izgublja. Najslabše je, da ko smo tako šibki, ti, ki imajo moč, poskušajo izkoristiti prednost in kontrolirati časopise in medijska podjetja. To se dogaja povsod, in to v najslabšem možnem trenutku. Zdaj, ko se vračajo populizmi, ekstremizmi in nacionalizem, potrebujemo močne medije. Ali smo dovolj močni, da opravimo svoje delo, kot naj bi ga? Ne, v mnogih primerih nismo. Imamo manj novinarjev, ti so slabše plačani, pogosto brez motivacije, ker vidijo vse ovire pri svojem delu. Vplivni poslovneži in politiki pa zelo pritiskajo na njih. V Španiji, kjer je bilo odpuščenih veliko novinarskih veteranov, imamo veliko zelo mladih, neizkušenih novinarjev, ki se morajo soočati s temi močnimi pritiski."
Tudi pri nas je opaziti trend, da naj bi starejši napravili prostor mlajšim sodelavcem v negotovih oblikah zaposlitve.
"Ker so cenejši. To se dogaja povsod. Pri nas je mnogo freelancerjev, ki zaslužijo mogoče od 20 do 50 evrov za zgodbo. Če pa gredo na enega od TV-programov, kjer se ukvarjajo s svetom slavnih, lahko zaslužijo tudi tisoč evrov na uro. Za to, da pripovedujejo zgodbe, kot je denimo ljubezenska afera med nekim španskim bikoborcem in eno izmed pevk. Ekskluziva te vrste ti prinese stokrat več denarja kot dobra poglobljena zgodba s področja sociale. To me skrbi. Zdi se, kot da novinarski ekosistem nagrajuje slabo novinarstvo in marginalizira pomembne, relevantne zgodbe, ki imajo vpliv na življenja ljudi."