Zakaj dva odgovora?
Kaj pa sama pobuda?
Tako je skoraj povsod po svetu, mar ne?
Kako se bodo znašla naša mesta, denimo glavno mesto Ljubljana, ki je zabasano z avtomobili, tudi tistimi s štajersko registracijo?
Kaj pa za pešce?
In bi jim zdaj, tako kot nekoč Kitajska, v mestih vzeli en cestni pas in ga namenili kolesarjem?
Kaj še jih bo? Na kaj lahko stavi denimo Ljubljana?
Ljubljanski mestni avtobusi so kar polni, a jih v konicah potniki čakajo.
Z uporabo nove tehnologije? Kakšen postaja novi avtobusni promet?
Bi bile take linije primerna rešitev za naša večja mesta, tudi v konicah?
Za kaj naj se mesta in regije odločijo? Za posebne pasove za javne avtobuse, za hitre avtobusne linije, za tramvaj, hitrejše in bolj pogoste vlake, za mestni taksi, za manj parkirišč, za zapore središč?
Vse to naj bi držalo tudi za naše vlake, pa ne boste srečali potnika, ki bi trdil, da so hitri, udobni, kaj šele najbolj zanesljivi.
Kaj pa kot načrtovalec politik prostora pravite na to, da smo si, seveda še preden imamo take proge, kupili nove vlake?
Zakaj smo po osamosvojitvi tako zanemarili železnice?
In kakšna je naša avtocestna mreža?
Korošci, Savinjci, tudi Kočevci ne bodo zadovoljni z vami.
Je, ampak braniti je treba tudi regijo.
S čim povezujete ta potovanja v centre? S tem, da si želimo vsi živeti v naravi?
Ali ste že spoznali Slovenca, ki bi bil zadovoljen z urejenostjo prostora in prometa?
Ker ne znajo uskladiti voznih redov vlakov in avtobusov, ker že deset let čakamo na enotno vozovnico, ker ...
Vse to vemo, pa se bomo raje spet vprašali, koliko avtomobilov Slovenija še prenese.
Lani smo registrirali 1,1 milijona osebnih avtomobilov, največ doslej, povprečno so bili stari deset let.
To nas najbrž tudi veliko stane?
Zakaj? Ker smo pregovorno zaljubljeni v svoje jeklene konjičke?
Kako hitro Slovenci živimo? Je naš ekonomski tempo že tak, da je skok iz Maribora v Ljubljano v 50 minutah nuja?
Prav te si podpisniki državljanske pobude tudi želijo. Pričakujejo preveč?
Ja?
Kolikšne hitrosti vlakov bi omogočili tiri, ki jih že prenavljajo?
Kaj pa Avstrija?
Tudi Francozi skočijo okoli 660 kilometrov iz Marseilla v Pariz v dobrih treh urah. Kdo še ima hitre proge?
Pa smo pri politiki. In interesnih skupinah, z ministrstvi, Darsom in Slovenskimi železnicami vred. Koliko besede ima v tej druščini pri odločitvah stroka? Denimo o tretji razvojni osi, o sobivanju železniškega tovornega in potniškega prometa, o tem, kaj je bolj smiselno, reševati zagate z novimi avtocestnimi obroči ali premišljeno staviti na javni potniški promet.
Pravite, da ureditev prometa pri nas ni toliko vprašanje denarja, ampak bolj vprašanje glav.
Če se ne bi bili skrili za frazo, bi rekli kaj?
Kako pa razumete delovanje civilnih iniciativ, ki si prizadevajo znižati ceno gradnje drugega tira?
Imate debele živce? Najbrž kar traja, preden se dogovorite, da ste lahko enotni v javnosti.
Koliko časa nam je torej ostalo, da se sami s seboj pomenimo, ali si želimo dobre železnice, kombinacijo cest in železnic, morda še kakšno tretjo priložnost?
Marsikdo je takrat rekel, tudi elektriko potrebujemo, mar ne?
Koliko so ljudje, ki zdaj na cestah tako trpijo, vključeni v to odločanje?
Torej je državljanska pobuda 50 minut dobrodošla.
V kakšni Sloveniji boste živeli oziroma kako se boste v službo vozili čez 15 let?
