(INTERVJU) Marko Košan, kustos spet napovedane razstave v Bruslju: Ne, minister Simoniti me ni poklical nikoli in nikdar

Kako potem, ko ste zadevo že večkrat prespali, gledate na projekt? Kako ste sploh zašli vanj?

"Zadevo lahko vidim na več ravneh in predvsem v širšem slovenskem kontekstu. Osebno in kot inštitucija smo v skladu z našimi kriteriji in po najboljših močeh sledili vabilu ministrstva in namenu projekta. Povabljeni smo bili 17. marca, takrat so nas poklicali. V hiši smo se na hitro usedli, vedeli smo, da se mudi, in sklenili, da je naš pogoj, da nam pustijo proste roke pri izbiri umetnikov in koncepta, kar so nato tudi potrdili. Zatem nas je poklicala še koordinatorka med Slovenijo in Evropskim parlamentom, atašejka pri odpravništvu poslov v Bruslju dr. Sonja Kralj, ki nas je povezala s partnerjem v Evropskem parlamentu, kustosom stalne zbirke in odgovornim za pripravo teh razstav. Vse nacionalne predstavitve imajo enak koncept z izhodiščem v delih, ki so že v zbirki, naš izbor naj bi jih le dopolnil v smislu razpoložljivega prostora. Vse parametre za pripravo sem prejel 20. marca, vključno s termini, do 2. aprila sem moral oddati seznam avtorjev z izbranimi deli. V desetih dneh sem moral pripraviti koncept, tako rekoč celotno razstavo."

Kako vam je to sploh uspelo?

"Časa za raziskovanje in študij seveda ni bilo na voljo, zato sem se naslonil na dva projekta preglednih razstav sodobnega slovenskega slikarstva, na razstavo v naši hiši in na drugo v Moderni galeriji, obe iz leta 2019. Zadnji dve leti sem se s tem intenzivno ukvarjal, zato sem si lahko zamislil izbor del, ki ustrezajo specifiki galerije v tretjem nadstropju Evropskega parlamenta. Tam niso zgolj navadni hodniki, temveč prilagojene stene v prehodnem območju, učinkovito urejene kot galerija."

Že dolgo se ve, da predsedujemo, in če se že deset let postavlja tovrstna razstava, kako, za vraga, se ni kdo prej spomnil, da jo je treba pripraviti?

"Vse te informacije in kvaziinformacije, ne le v uradnih in poluradnih obvestilih ministrstva, ampak tudi na družbenih omrežjih, so pomanjkljive. Verjamem atašejki Sonji Kralj, da je štiri mesece opozarjala ministrstvo, da je treba pristopiti k projektu, a so ji vedno znova odgovarjali, naj ne sitnari in ne prehiteva. Nato je prišlo tako daleč, da so iz Bruslja neposredno pritiskali, in ministrstvo se je, kor rečeno, zbudilo 17. marca, mi pa smo potem tako rekoč reševali zagato države. Do 2. aprila smo v roku poslali naš projekt na ministrstvo za kulturo in v Bruselj, kjer so ga menda morali potrditi na različnih instancah. Do 30. aprila sem imel že naslednji rok za oddajo vseh materialov za katalog: uvodno besedilo, slikovni material, podatke o avtorjih in opise izbranih del. Pripravljali so ga v Bruslju, zato Slovenije finančno sploh ni bremenil. Na ministrstvu so se že 2. aprila strinjali z našim izborom in so ga potrdili, zato nismo pričakovali nikakršnih zapletov."

Ministrstvo je bilo torej seznanjeno z razstavo, s konceptom? Ker minister je dejal, da ni bil seznanjen s tem, kakšni so pogoji za postavitev take razstave.

"Po mojem vedenju to ne drži."

Kdo torej ni opravil domače naloge?

"Mislim, da smo vsi odlično opravili domačo nalogo, na ministrstvu pa jih je očitno nekaj zmotilo. Kaj natančno, tudi iz vseh 'pojasnil', ki se vrstijo, ne znam nedvoumno razvozlati."

Ministrstvo pravi, da je Slovenija suverena država, ki odloča, kaj se bo tam razstavljalo. Je vzrok umetnik, čigar delo je že v stalni zbirki, Arjan Pregl?

"Ne vem, to bi morali vprašati ministrstvo. To so špekulacije, preprosto ne vem. Minister je pojasnil, da ni problematičen naš izbor, temveč je takšnih šest del, ki so že v zbirki Evropskega parlamenta."

Ki jih je Slovenija pač v nekem obdobju izbrala in tja poslala?

"Ta dela načelno ne sovpadajo s konceptom našega izbora, vsekakor pa niso moteča. Iz Bruslja so nam za vzorec poslali katalog aktualne portugalske razstave, v katerem je prvi razdelek posvečen zbirki, drugi pa dodatnemu izboru. V svojem uvodnem tekstu nisem pisal o delih, ampak o širšem kontekstu slovenske moderne umetnosti, o našem položaju v evropskih okvirih in seveda o temi mojega izbora."

Kaj je bila glavna misel vaše razstave?

"Predvsem sem hotel podpreti umetnike mlajše srednje generacije, ki so na višku ustvarjalnih moči ter potrebujejo ustrezno promocijo in podporo. Izbrani Suzana Brborović, Nina Čelhar, Tina Dobrajc, Mito Gegič, Aleksij Kobal, Ana Sluga, Miha Štrukelj, Sašo Vrabič, Uroš Weinberger in Joni Zakonjšek ustvarjajo ob robu družbenega in političnega konteksta aktualne umetnosti ter v okvirih t. i. nove figuralike raziskujejo sodoben likovni izraz v navzkrižju med vizualnimi podobami množičnih medijev in subjektivnostjo slikarskega izraza, s katerim iščejo poti k novim utopijam (negotove) prihodnosti. Gre za prerez sodobnega slovenskega slikarstva, ki na naš, slovenski način nagovarja pereče probleme sodobnega sveta, a njihova sporočila nikakor niso premočrtno politična. S specifičnimi deli, ki poudarjajo 'življenje v vznemirljivih časih', smo hoteli predstaviti še specifični deli kiparja Luja Vodopivca ter deli fotografov Uroša Abrama in Hermana Pivka."

Z zdajšnjim ministrom Vaskom Simonitijem ste sodelovali že v preteklosti. Ali ni bilo možnosti, da bi morebitne zaplete rešila? On je priznal, da je on odločil.

"Žal mi je, da od ministrstva nismo dobili nikakršnega namiga, da obstaja problem, da jih karkoli moti, saj bi prav gotovo naredili vse, da bi jih s strokovnimi in racionalnimi argumenti prepričali, da gre, za božjo voljo, za promocijo države v okviru velikega dogodka, kakršen je predsedovanje Svetu EU ... Nobeni uradniki niso o ničemer odločali. V Bruslju so ponosni na slovenska dela v svoji zbirki, ki so tja prišla iz Slovenije, zato je absurdno, da smo zdaj mi tisti, ki se jim odrekamo. Navsezadnje gre za ugled urejene demokratične države, ki se s tem pač ne kaže takšna."

V medijih blizu SDS pišejo, da gre za sabotažo Sonje Kralj, ki ni pravočasno informirala ministra.

"Naredili so jo za grešnega kozla, čeprav je po našem vedenju naredila vse, kar se je dalo, da bi projekt rešila in ga zapeljala na pot ustreznega kompromisa, a na žalost ni bila uspešna. Kar počnejo zdaj, je ogabno, diskreditirajo jo na vse mogoče, najbolj pritlehne načine."

Odraz česa je to? Vsesplošnega radikaliziranega diskurza, ki zajema Evropo in Slovenijo?

"Ko si skušam škandal razložiti v širšem kontekstu časa, v katerem živimo, ne morem mimo tega, da gre za tipičen odziv desničarskega populizma, ki je žal oživel povsod po Evropi, simptomatično pa najbolj v tistih državah s sistemi, ki so bili totalitarni v smislu potlačene nacionalne samobitnosti, še bolj kot pri nas na vzhodu Evrope. Ko so se v teh deželah rešili spon komunistične ideologije, so vzniknili ultranacionalizmi, ki niso daleč od blutundbodnovske paradigme časov, ki so se zdeli že zdavnaj preseženi, pa naj se ta ocena sliši še tako pretirana. Teorije zarote in iskanje grešnega kozla sta bila dva bistvena mehanizma najbolj zlovešče ideologije 20. stoletja. Kriv je tisti drugi, nekdo skuša vselej nekaj podtakniti, to je diskurz, ki ga zdaj poslušamo vsak dan. V njem najdete Sonjo Kralj, ki je menda 'zminirala' projekt, v njem so bruseljski uradniki, ki po agendi kulturnega marksizma podtikajo gnila jajca. Vse skupaj bi bilo smešno, če ne bi bilo tudi malce strašljivo ... oprostite, skregano z zdravim razumom."

V prvem odzivu ste rekli samo, da ste bili šokirani ...

"Enostavno nismo vedeli, da se v ozadju karkoli dogaja, da je karkoli problematično."

Se vam je kdaj zgodilo kaj takega v tridesetletni karieri?

"Ne, ne, ne, zagotovo ne. Saj so kdaj prisotni pomisleki vsevednih politikov in tudi 'dobronamerni' dušebrižniki so vselej pripravljeni svetovati, nikdar pa si ni še nihče dovolil, da bi šel tako daleč, da bi si dejansko privoščil cenzuro."

Kako so odreagirali bruseljski uslužbenci?

"Pogovarjal sem se s partnerji pri projektu, strokovnjaki za likovno umetnost, ki delujejo v Evropskem parlamentu, in niso razumeli argumenta ministrstva za kulturo, tudi mi ga ne poznamo, zato je stvar še toliko bolj absurdna, ker kake racionalne razlage, zakaj je prišlo do odpovedi, sploh nismo slišali."

Kako bomo predsedovali Svetu EU, če ne znamo normalno postaviti ene razstave brez kregarij?

"Človek pomisli, da nam v tridesetih letih enostavno še ni uspelo vzpostaviti normalne demokracije, ki se v prvi vrsti odraža v kulturi političnega delovanja. Oblast, katerakoli, v tej deželi vsakič znova, po vsakih volitvah, dobesedno ugrabi državo z vsemi sistemi in podsistemi vred. To je totalitarni način delovanja, ki nima zveze s pravo demokracijo. Na začetku samostojne države smo se tolažili, da smo pač nezreli, da je stara mentaliteta pač trdoživa, po tridesetih letih pa se nekompetentnost, reciva kar zarukanost in nerazgledanost naših političnih odločevalcev kažeta skoraj že v tragičnih razsežnostih. Ali pa bomo morali res potrpežljivo počakati na novo generacijo ... da bo rešila, kar se trudimo zavoziti."

Izgleda, kot da pač na koncertu ne bi igrali simfonije skladatelja, ki smo ga nekoč cenili in poslali v svet, zdaj pa ga ne maramo več ...

"Nobenih težav nimam z razumevanjem, da ima politična opcija svoje preference, tako je v vseh državah tega sveta, tudi na področju kulture. V parlamentarnih demokracijah je tako, da stranka na oblasti preferira svojo agendo, s čimer se je mogoče sprijazniti, vendar tega ne sme početi na način pritlehne, nekulturne diskreditacije predhodnikov, temveč mora obstajati nek splošen konsenz, zlasti ko se predstavljamo v tujini. Gre za politično kulturo sprejemanja in spoštovanja razlik, zlasti še na polju umetnosti, ki je vselej provokativna, mora biti provokativna, to je njena naloga. Naj pa še enkrat ponovim, da naša razstava v nobenem pogledu ni bila politično provokativna. Ta dela, ki so naenkrat sporna, so morda prišla v Bruselj v okviru drugačnih preferenc in politične opcije, ne vem, kar pa ne pomeni, da to niso dela iz Slovenije. In v Bruslju jih ne zanima, kdo od teh umetnikov je na kakršnikoli politični platformi ali kjerkoli. Še zlasti kadar gre za dela, ki nimajo nikakršnega političnega sporočila, kot je v tem primeru. Mi smo razstavo pripravili za razstavišče v Evropskem parlamentu, poslali so nam tlorise in vse gabarite prostora, zato sem lahko natančno predvidel, kje bodo postavljena dela iz zbirke in trinajst del po mojem izboru. Odločil sem se za dela velikega formata, ki bi jih bilo, upam, v vrvežu parlamenta EU nemogoče spregledati.

Vsak avtor je predstavljen s samo enim delom, vključil sem le dva vsebinsko aktualna in zgovorna kipa Luja Vodopivca ... njegov Virus iz leta 2010 je tako rekoč preroški. V izboru so dela, ki reprezentirajo Slovenijo z našim izrazom, tudi krajinskim, če hočete, na njih so gorenjske gore in je morje, ter, jasno, družbeni komentar, ki ni političen, ampak dela zgolj umešča v sodoben kontekst."

Slovenski mlajši avtorji redko dobijo priložnost.

"Mislim, da je bila zaradi odpovedi velika škoda povzročena tudi umetnikom. Zanje bi to bila pomembna promocija, izgubljena priložnost pa nenadomestljiva. Ministrstvo je govorilo o iskanju drugih prostorov v Bruslju, kar je nesmiselno, enako velja za idejo, da bi razstavo postavili doma (ne nazadnje so bila dela že razstavljena); koncept je bil prilagojen namenu predstavitve in prostorom."

Minister Vasko Simoniti je sicer s Koroško povezan, navsezadnje tudi sorodstveno, njegova širša družina je znana tudi v Slovenj Gradcu, pa je zdaj prav ministrstvo, ki ga vodi, tako rekoč sočasno prisolilo zaušnico dvema institucijama, ki sta simbola mesta in regije - in sicer je odreklo sofinanciranje Koroškemu radiu, ki prav tako skrbi za informativne, kulturne, manjšinske vsebine, ter vam s to razstavo. Kako si to razlagate in kako to čutite?

"Lokalpatriotsko tako, kot da bi nam nekdo nagajal. Že tako in tako smo na obrobju, zato se lahko, družno z umetniki, počutimo tudi nekoliko ponižane, saj je politika brezkompromisno zanikala stroko. Po drugi strani pa tega niti ne občutim kot napad na nas, temveč kot skrb vzbujajoče nerazumevanje kulture, ki bi ga človek najmanj pričakoval prav od resornega ministrstva ... Ali pa smo enostavno že tako daleč, da gre za uveljavljanje totalitarnih vzorcev. Glede radia pa lahko rečem, da smo kot Koroška galerija likovnih umetnosti podpisali pismo podpore Koroškemu radiu, podpisal sem ga tudi kot predsednik Društva Hugo Wolf, saj je prav ta radio eden redkih regijskih medijev, ki s kulturnimi vsebinami promovirajo naše dejavnosti, tudi v čezmejnem prostoru."

Dolga leta ste pomemben spremljevalec in akter na kulturniški in mirovniški sceni v mestu glasniku miru, v regiji in širše, minister vas je v izjavi celo pohvalil. Kako to jemljete in koliko vas je zgodba osebno prizadela?

"Ne morem se znebiti vtisa, da je pohvala zvenela cinično. Mi smo dobili naročilo, naročnik ima, drži, zadnjo besedo, v kolikšni meri pa je bilo ravnanje profesionalno, spodobno, kulturno in v korist Slovenije, naj presodi vsak sam. Osebno nisem prizadet, nelagodno se počutim le v odnosu do vabljenih umetnikov. V kratkem času, ki sem ga imel na voljo, sem jih k sodelovanju privabil tudi z besedami, da projekt nima političnega konteksta, sedaj pa je ravno politika povozila stroko. V tem smislu lahko upravičeno menijo, da sem jih pretental."

So pogodbe podpisane?

"Pogodbe z umetniki smo morali podpisati, da smo lahko materiale z njihovimi avtorskimi pravicami poslali v Bruselj. Sočasno jim na ministrstvu v ihti priprave projekta ni uspelo pripraviti formalnega dokumenta s pooblastilom in opredeljeno višino nujnih finančnih sredstev (transport, zavarovanje, razstavnine za umetnike; naše delo bi opravili v okviru siceršnje javne službe). V projekt smo vstopili na zaupanje, posedujemo le dokumente elektronske pošte, smo pa podpisali pogodbo z Evropskim parlamentom o izposoji del. Kar se tiče njih, smo obveznosti - razen fizične postavitve del - formalno zaključili."

Vas je minister kaj poklical v povezavi s tem, se opravičil?

"Ne, nikoli in nikdar."

Že evropski poslanci so potem šprintali s pobudo, da bi razstavo vendarle postavili?

"Kot rečeno, smo projekt pripravljali po naročilu ministrstva, to je države, ki je v tem primeru edini sogovornik Evropskega parlamenta. Drugo nas ne zanima."