(INTERVJU) Priznani avstrijski sociolog: Kurz ni tukaj za kratek čas

Kakšno vlogo so odigrale predvolilne teme? Recimo migracijska politika, ki jo je vsaj na predvolilnih plakatih načenjala svobodnjaška stranka (FPÖ), pa podnebne spremembe, davki ...?
"V televizijskih predvolilnih soočenjih so res vsi govorili o podnebnih spremembah. Te teme si preprosto niso upali zanemariti. Kakih različnih mnenj sploh ni bilo, razen seveda pri predlogu Zelenih za uvedbo davka na izpuste CO2. Pa še tu so bili vsi načeloma za, le poti do tega cilja so bile različne. Zanimivo je, da o migracijah na televiziji pravzaprav niso dosti razpravljali. Kurz je temo morda dvakrat načel, a se je njegov poskus iztekel v prazno. Kurz je načel še več vročih tem, pa sploh ni dobil nobenega odgovora. V resnici ste lahko veseli, če teh naših predvolilnih debat na televiziji niste spremljali. Kajti ni šlo za vsebine, temveč za prezenco posameznih političnih likov. V diskusijah je šlo zgolj za to, kdo je komu osebno bolj všeč, bližje. Avstrijci že sicer nismo preveč politični, politične diskusije nas ne zanimajo. Raje se zanimamo za posamezne osebnosti, kar pa televizije s pridom izkoriščajo. Se pravi, če nekdo zna odločno pogledati v kamero in s trotel bobna kolikor toliko dobro prebrati vnaprej pripravljeno besedilo, je že na dobri poti do priljubljenosti med gledalci. In Kurz je bil v tem smislu nemara najboljši od vseh."
Kazen za afero Ibiza in druge malopridnosti svobodnjakov je bila vendarle večja, kot so napovedovale ankete. Kaj se je zgodilo? Morda je bila kriva zadnja afera nekdanjega šefa FPÖ s črnim fondom stranke za privatne potrebe, ki je ankete še niso zaznale?
"Da, res mislim, da je ta zadnja afera Heinz-Christiana Stracheja s črnim fondom na koncu vendarle škodovala FPÖ. Škandal, posnet na Ibizi, je bil že malce odmaknjen. Če bi ostalo samo pri Ibizi, bi FPÖ še dobila 20 odstotkov glasov. Tako pa se je izkazalo, da ni dobro, če žena zastopnika interesov tako imenovanega malega človeka javno paradira s pregrešno dragimi torbicami, ki si jih noben drugi volivec ne more privoščiti. In to na stroške strankinega črnega fonda. Kar pa nikakor ne razumem, je, da v drugih strankah tega niso opazili že pred leti. Saj so vendar skupaj hodili na različne prireditve, pa se jim oko ni zataknilo na prestižnih ročnih urah svobodnjakov, na razkošnih modnih dodatkih njihovih spremljevalk in podobno. Nekakšen politični bonton je, vsaj za preostale stranke v Avstriji, da ne mešajo zasebnega in javnega. Da torej teh vprašanj iz nekakšne olike ne postavljaš. To je bilo v preteklosti še bolj prisotno, prvi pa so pravilo prekršili prav svobodnjaki."