Nevarnost za demokracijo: Desničarski ekstremisti pod krinko rumenih jopičev

Prejšnji petek me je na Trgu republike pričakal čuden prizor. Na sredini trga je v nepravem krogu stala v rumene jopiče odeta skupinica, ki jo je obkrožal kordon posebnih policijskih enot. Okrog njih se je zbirala množica protivladnih protestnikov in jih tudi prek zvočnega sistema začela zbadati, hkrati pa tudi vabiti, da sami povedo, zakaj so prišli protestirat. Ko se nihče od njih na povabilo ni odzval, so si mnogi samooklicane rumene jopiče začeli podrobno ogledovati in iskati znake, za koga gre. Po protestu, ki se je zgodil 24. junija na Prešernovem trgu in po katerem so portal Oštro, blog Vladozlom in revija Mladina na podlagi neonacistične simbolike razkrili, da so bili v rumene jopiče preoblečeni tudi predstavniki skrajno desničarskih skupin, je bilo v zraku vprašanje: kdo je prišel tokrat?
V krogu so bili tokrat bolj diskretni. Nihče ni stegoval roke v nacistični pozdrav, kot se je zgodilo pred tremi tedni, morebitne tetovaže pa so zakrili z dolgimi rokavi. Le pri enem se je jasno na roki videl nacistični simbol železnega križa. Prav tega je iz množice potegnila skupina policistov in ga popisala. Izpustili so ga, ko je do njih stopila tretja oseba, ki je očitna poznala policiste. "Ti si krimič (policist pod krinko, op. a.)?" je vprašal mladenič. In dobil odgovor: "Ja, krimič sem." Ko se je vrnil v svojo skupino, mu je ta še enkrat jasno pokazal, naj si že končno nadene masko. Medtem je začela krog na sredini obkrožati večja množica, ki je na trg prišla s protestnega kroženja na kolesih po ljubljanskih ulicah. Številni so prišli bližje, da bi videli, kdo je na nasprotni strani, nekateri so se začeli z njimi čez policiste tudi prerekati, zato so se ti postavili v ožjo formacijo.

Ker želimo izstopati

Ko sem sam nagovoril enega izmed njih, odetega popolnoma v črno, z obrito glavo, sončnimi očali in masko z napisom Dom (okrajšava za Domovinsko ligo Bernarda Brščiča), je bil v navalu jeze presenečen, da se želim mirno z njim pogovoriti. Na vprašanje, zakaj so oblečeni v rumene jopiče, je nato odgovoril: "Ker želimo izstopati iz te množice, ki krši vladne ukrepe proti širjenju koronavirusa. 95 odstotkov se jih ne drži." Ko sem ga podučil, da so deset minut nazaj enega izmed njih popisali, ker ni nosil maske, je nejevoljno odgovoril: "Ne, mi se držimo ukrepov." Da so neprestano kršili predpisano razdaljo metra in pol in se na koncu v gruči tudi odpravili s trga, je bilo očitno v nasprotju z njegovimi izjavami.
Ker je še živ spomin na prejšnje proteste proti vladi Janeza Janša in županovanju Franca Kanglerja iz leta 2012 - ko so na Trgu republike in pred mariborsko občino miroljubne demonstracije razbili desničarski ekstremisti z napadi na plicijo, po poročanju več prič s slušalkami za daljinsko komunikacijo v ušesih, kar do danes ni dobilo uradnega preiskovalnega epiloga -, so bili poznavalci nervozni, da se bo iz zaledja vsula še kakšna dodatna podporna skupina. Na srečo so to ni zgodilo in tako je ostalo zgolj pri psovkah in manjšem incidentu, ko se je policist v množico podal za enim od bolj razgretih protestnikov, a ga je ta ustavila in mu ni dovolila, da ga prime.

Oštro.si: Blood & Honour Slovenija v rumenih jopičih

Novinarka portala Oštro.si Anuška Delić, ki je pred leti za časopis Delo že razkrila povezave med neonacisti in trenutno vladajočo stranko SDS, je v svojem prispevku po protestu na Prešernovem trgu 24. junija razkrila: "Ko je pretekli teden protivladne proteste dopolnila provladna protestniška skupina, je več deset oseb, kamufliranih v rumene jopiče in zaščitne maske, javnost kanilo prepričati, da je nekakšno samoniklo gibanje. Toda eden izmed dozdevnih vodij provladne protestniške skupine je bil Nace Prosen, nekdanji kandidat SDS na lokalnih volitvah, ki je po naših podatkih vpliven privrženec slovenskega krila svetovne neonacistične organizacije Blood & Honour." Zapisala je tudi, da se je v zadnjih desetih letih njegova navzočnost v vrstah te skupine vidno okrepila, prav tako pa je bil še naprej dejaven v okviru lokalnega odbora SDS. Oštro.si je razkril tudi znanstvo sekretarja v kabinetu vlade Žana Mahniča s Prosenom prek podmladka stranke SDS, na njihovo povpraševanje o tem pa Mahnič ni odgovoril.

Maribor, identitarci in ostareli neonacisti

S posnetka našega novinarja je razvidno, da sta bila dva izmed provladnih protestnikov v Mariboru oblečena v rumeni jopič z inicialkami RŠ, ki jih je na protivladnih protestih v okviru akcije Rešimo Slovenijo pred dvema letoma uporabljal Franc Kangler - na mariborskih vstajah odstavljeni mariborski župan in trenutno sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. Kasneje se je na fotografijah s facebooka (objavil jih je profil Marija Hobotnica) izkazalo, da so bili trije pod jopiči odeti tudi v majico z napisom Defend Europe, ki je značilna za skrajno desničarsko Gibanje identitete. To je po pojasnilih filozofa Boris Vezjaka, ki že dlje časa na svojem blogu In medias res spremlja njegove aktivnosti in povezave s politiko, v zadnjem letu vsaj na spletu neaktivno. Pred tem sta njegove objave na twitterju redno delila tako premier Janez Janša kot tudi sekretar v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič. Medtem so v nekaterih državah zaradi sovražnih in spornih vsebin gibanju prepovedali komunikacijo prek družabnih omrežij ali ga celo prepovedali.
"Obstaja absolutno izpričana in dokazljiva simpatija med aktualno oblastjo in tako imenovano Generacijo identitete, ki je znana po svojih skrajno desničarskih pogledih. Kot kaže, je tudi v skupini rumenih jopičev kar nekaj identitarcev. Vidimo, da uporabljajo majice Defend Europe, kar je njihov zaščitni znak v Evropi," je povedal Vezjak. Opozoril je tudi na to, da je Nova založba, ki izdaja revijo Demokracija in je po njegovih besedah prav tako povezana z vladajočo stranko, prevedla in izdala tudi Manifest Generacije identitete. "V knjigi je uvodnik napisal Bernard Brščič, predsednik stranke Dom. In na zadnjem protestu prejšnji teden smo videli, da so nekateri protestniki v rumenih jopičih nosili kape in maske te stranke Dom, s tem pa pokazali, da se z njo jasno identificirajo. Vemo tudi, da so nekateri člani stranke Dom, na primer Klemen Lah, nekdanji člani stranke SDS," je razkril politične povezave v navidezno raznolikem gibanju "rumenih jopičev". In kot dodaten dokaz dodal, da se je vodja avstrijskega Gibanja identitete, ki se je pred štirimi leti srečal s predstavniki gibanja v Mariboru, Martin Sellner na twitterju tudi osebno zahvalil slovenskemu premierju Janezu Janši za podporo. "Temu istemu Martinu Sellnerju je svoj denar daroval avstralski supremacist Brenton Tarrant, ki je izvedel napad na dve mošeji na Novi Zelandiji." Vezjak zaradi teh in številnih drugih indicev meni, da verjetno obstajajo tudi neposredne povezave med vladajočo stranko in temi, skrajno desničarskimi gibanji, "kar je zelo nevarno za demokracijo".

Zgodovina je najboljša učiteljica

Sociolog Rudi Klanjšek se strinja, da je vedno, ko da politika glas in platformo skrajnim idejam, s čimer jih tudi legitimira, "kot se je zgodilo z vardo in rumenimi jopiči", to nevarno. "Tesnejše kot je povezovanje z radikalnimi skupinami, večja je nevarnost. Ni pa samo simpatiziranje takšen problem, dokler te skupine ne posegajo v pravice drugače mislečih, saj takšni pogledi v družbi vedno obstajajo. Če jih hočete prepovedati, je to včasih celo kontraproduktivno. Večja težava nastane, ko takšna opcija pride na oblast in lahko izvaja radikalne rekonfiguracije medijskega prostora ali spremembe pravnega reda v smer, ki bi nas peljala stran od ureditve, za katero smo se odločili na referendumu leta 1990: od demokracije in strpne družbe." In dodaja: "Treba je umiriti strasti in razumeti, da imajo ljudje pravico do različnih pogledov. Dokler se lahko pogovarjamo in soočamo argumente, je vse v redu. Tudi obstoj radikalnih stališč je normalen, ne smemo pa jim dati preveč glasu. Tukaj moramo volivci opraviti svojo vlogo."
Pri tem svoj delež nosi tudi leva politična opcija, je prepričan: "Tudi levica, ki naj bi se zanimala za pravice zatiranih, je postala ohola, arogantna do mnogih deprivilegiranih skupin in jih s tem odrinila od sebe ter pomaknila na desno. Na desni pa seveda čakajo politiki, ki sodijo v spekter etničnih manipulatorjev, podjetnikov, ki znajo nagovoriti ta čustva in hitro najti krivca zanje. Enkrat so Arabci, drugič komunisti, tretjič Židi, četrtič temnopolti, petič čefurji … Ko to pospremite z miti in zgodbami o zatiranju naroda, kot to dela Orban na Madžarskem, to hitro nagovori množice. Še posebej mladi, izgubljeni, dezorientirani ljudje, v prvi vrsti moški, polni testosterona, ki so ves čas označeni za drugorazredne bedake, nevredne dialoga, se tako lahko hitro radikalizirajo. Zato je tako pomembno, ali politika nagovarja temne ali svetle plati v nas."
Sogovornik ob tem še opozarja, da se je treba zavedati, da je volilno razpoloženje zelo odvisno od ekonomskih procesov. "Srednji sloj redkokdaj voli radikalno. Z njegovim tanjšanjem, večanjem dohodkovnih neenakosti v svetu, kjer smo neprestano bombardirani z ideali, ki realno niso dosegljivi in povzročajo frustracije zaradi neprestanega občutka neuspeha, je položena izjemno rodovitna prst za razraščanje radikalizmov. Radikalizacija je tako odziv na pozni kapitalizem, ki se vedno bolj kaže kot slepa ulica: tako z okoljskega kot političnega vidika. Zato potrebujemo več razuma in manj čustev. S trezno glavo je treba naslavljati strukturne dejavnike družbenega srda, ki rase zaradi neenakosti, in se nehati obkladati, čigav srd je upravičen in čigav ne. Treba je gasiti požar in ne prilivati bencina nanj, saj vsaka akcija sproži tudi reakcijo. Vem, da je včasih zelo težko, a provokacije, tudi če prihajajo od neonacistov ali fašistov, je treba tudi preslišati. Zgodovina je najboljša učiteljica. Če bi Nemcem pred drugo svetovno vojno kdo zavrtel film za štiri leta naprej, bi hitro začeli spuščati roke in mislim, da je treba to nenehno ponavljati."