22. oktober 1973
VS je sprejel resolucijo
Zgodaj davi je varnostni svet OZN sprejel skupni ameriško-sovjetski predlog resolucije o prenehanju zdajšnjega vojnega spopada na Bližnjem vzhodu. /.../ Sovjetsko-ameriški predlog resolucije ima tri točke: 1. zahteva, naj vse strani, ki sedaj sodelujejo v bojih, takoj ustavijo sovražnosti in sleherno vojaško dejavnost najpozneje dvanajst ur potem, ko bo resolucija sprejeta, in sicer na položajih, ki so jih doslej zavzele. 2. Po prekinitvi ognja zahtevajo od vseh zainteresiranih strani, naj takoj začno uresničevati resolucijo 242 iz leta 1967, in sicer vsa njena določila. Ta resolucija zahteva umik Izraela z vseh zasedenih arabskih ozemelj. 3. Odloča, da naj se takoj in sporazumno s prekinitvijo ognja začnejo pogajanja zainteresiranih strani, in to pod ustreznim pokroviteljstvom z namenom, da dosežejo pravični in trajni mir na Bližnjem vzhodu. /.../
22. oktober 1973
Več ljudi kot gob
Slovenci so slednjič odkrili svoj nacionalni šport - to je mikologijo ali gobarstvo. Tudi preteklo soboto in nedeljo v Sloveniji ni bilo gozdička, ob katerem ne bi stalo vsaj nekaj avtomobilov, njihovi lastniki so se že v ranih urah, zaspanci pa so to storili popoldan, napotili v gozdove iskat to izredno dragoceno in okusno, za nepoznavalce pa strupeno glivico. Žal je bilo v gozdovih kar več ljudi kot gob (ta pravih seveda), poleg tega pa je gobarjem zagodla še mati narava, ki je z odpadajočim listjem pokrila tiste gobe, ki so še morda ostale. So pa v vsakem gozdu pravi znanstveni simpoziji o tem, katera goba je užitna in ne in tako sem, recimo, včeraj zvedel, da je mrtvaška troblja jako okusna užitna goba, žal pa je ne poznam, pa tudi ime gobe mi ne ugaja. /.../ Skrivnost, zakaj se kljub velikemu številu gobarjev zastrupi z gobami malo ljudi pa mi je razkril sosed, ki pravi, da pozna najmanj 25 užitnih gob. Ko jih prinese domov, si jih še enkrat z ljubeznijo ogleda, nato pa vse skupaj zabriše proč. Za vsak primer. N. ŠOŠTARIČ
Razočaranje v Maksimiru
Zagreb se je res izredno pripravil na včerajšnjo kvalifikacijsko nogometno tekmo med Jugoslavijo in Španijo, reklamirano kot srečanje desetletja. Po vsem mestu so nekaj tisoč španskih navijačev pozdravljale dobrodošlice v njihovi materinščini, promet je bil vzorno urejen, pa tudi ambient, nabito poln maksimirski stadion, je bil izreden, primeren za izjemen nogometni spektakel. Na žalost ga ni bilo. Rekordno število okoli 65.000 gledalcev, ki so napolnili blagajno NZJ s skoraj 300 starimi milijoni dinarjev je razočarano zapuščalo maksimirski stadion. Naša reprezentanca je v eni svojih najslabših iger igrala s Španci le neodločeno 0:0, tako da potrebuje za odhod na SP v Zahodni Nemčiji skoraj nedosegljivo zmago z dvema zadetkoma razlike v srečanju z Grčijo v Atenah. Na posnetku je razburljiv trenutek iz drugega polčasa, ko se je v zračni dvoboj s Španskim vratarjem Irribarjem spustil celo naš krilec Katalinski (v belih hlačah), obkrožen z obrambnimi igralci Špancev.
(S.V., Večer, 22. oktobra 1973,
foto: Danilo Škofič)
24. oktober 1973
1941 črnih gradenj
Urbanistična inšpekcija skupščine občine Maribor je letos popisala v občini vse gradbene objekte, katerih gradnjo so začeli brez ustreznih dovoljenj. Po podatkih je v občini skupno 1941 gradbenih objektov brez potrebnega dovoljenja. Od tega je 1540 novih gradenj, večjih nadzidav in prizidav (delavnice, garaže). Pri tem je treba poudariti, da gradbena inšpekcija v tem pregledu niti ni omenjala manjših dozidav ali nadzidav ter manjših garaž. Največ črnih gradenj je na tezenski Dobravi, ob Dupleškem mostu, v Rožni dolini itd. /.../ N. ŠOŠTARIČ
24. oktober 1973
Srečko Lebarič v.d. upravnika SNG
Gledališki svet SNG v Mariboru je za vršilca dolžnosti upravnika te ustanove imenoval dosedanjega ravnatelja tehnike Srečka Lebariča. Tako je sklenil po posvetovanju s kolektivom. Znano je, da ustanova ni mogla najti upravnika navzlic dolgotrajnemu iskanju in razpisom. Zdaj bodo ponovno razpisali to mesto, kulturna skupnost pa jim je pri reševanju te zadeve obljubila vso pomoč.
25. oktober 1973
Lažna Ivana
Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nastopila na Borštnikovem srečanju v Mariboru z Lažno Ivano Andreja Hienga. Predstava bo jutri, 26. oktobra ob 19.30 v mariborskem gledališču. Delo je zrežiral Dušan Mlakar. Igrajo pa Angelca Janko-Jenčičeva, Arnold Tovornik, Rado Pavalec, Milena Godinova, Milena Muhičeva, Sonja Blaževa, Boris Kočevar, Volodja Peer, Ivo Leskovec in Anica Sivčeva. V soboto, 27. oktobra, bo Lažna Ivana izvedena ob 19.00 v Ormožu.
27. oktober 1973
Zelena luč za mariborsko letališče
Že spomladi prihodnjega leta se bo začela gradnja mariborskega letališča, prva letala (tudi DC 9) pa naj bi pristajala in vzletela na njem konec julija 1975. V prvi fazi bo imelo letališče 2.200 metrov dolgo pristajalno in vzletna stezo, pristaniško ploščad, spojnico, potniški terminal, tehnične zgradbe in bazo, oskrbovalno središče itd. "Bržkone se niti v tem trenutku, ko smo tik pred uresničitvijo desetletnih prizadevanj za zgraditev mariborskega letališča, ne zavedamo v celoti, kaj pomeni to letališče za nadaljnji gospodarski in splošni razvoj Maribora. Prinaša namreč celo vrsto komparativnih prednosti, pospeševalnih dejavnikov razvoja. /.../ M. MERŠNIK
