Pri dnu lestvice ambicioznih: Slovenija ukrepa počasi

In kako gre nižanje izpustov toplogrednih plinov Sloveniji? Indeks izvajanja podnebnih ukrepov (Climate Change Performance Index 2021) je nedavno uvrstil Slovenijo na neslavno 51. mesto od skupno 57 držav. Indeks je sestavljen iz ocene štirih kategorij - emisije toplogrednih plinov, raba energije, obnovljivi viri energije in podnebna politika. Ocena emisij toplogrednih plinov, rabe energije in obnovljivih virov energije temelji na podatkih za leto 2018 in predstavlja 80 odstotkov skupne ocene, 20 odstotkov ocene pa predstavlja ocena podnebne politike posamezne države. “Slovenija je bila ocenjena slabo na vseh področjih, najslabše pa na področju podnebne politike. Slaba uvrstitev Slovenije na indeksu je posledica tudi neskladnosti nacionalnih ciljev z zavezami iz pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija,” pravi Barbara Kvac, strokovna sodelavka pri društvu Focus, društvu za sonaraven razvoj.

“Manko dolgoročne podnebne strategije, ki naj bi opredelila, kdaj in kako bomo dosegli cilj podnebne nevtralnosti, neaktivnost vlade pri izvajanju že sprejetega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ter neobstoječa razprava o potrebnem povišanju ciljev tega načrta v skladu s predlogom Evropske komisije o povišanju podnebnega cilja 2030 in cilji pariškega sporazuma kažejo na neresnost države pri naslavljanju podnebne krize. Kot nezadostne cilje NEPN ne ocenjujemo le v Focusu, enako meni tudi Evropska komisija, ki je izpostavila, da je Slovenija premalo ambiciozna na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti,” pravi Kvačeva. Tudi Evropska okoljska agencija je namreč ocenila, da Slovenija zadanih podnebnih ciljev ne bo dosegla.

Poleg neobvladovanja emisij iz prometa je vlada zelo neuspešna tudi pri spodbujanju obnovljivih virov energije, našteva Barbara Kvac: “Posamezni akterji, ki želijo izvajati projekte izrabe obnovljivih virov energije, se spopadajo z labirintom administrativnih ovir, rezultati pa se kažejo v neslavnih statistikah - Slovenija ima med državami EU najnižji delež električne energije, proizvedene iz sonca in vetra, in med vsemi državami EU med letoma 2020 in 2030 predvideva drugo najnižjo rast obnovljivih virov energije, zgolj dva odstotka.”

Denar iz podnebnega sklada tudi za HE Mokrice

Za pravočasen in uspešen prehod do podnebne nevtralnosti bodo potrebna večja vlaganja v energetske prihranke in energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, javni potniški promet, omrežja, raziskave in razvoj. Prav tako je znano, da bodo stroški višji, če bomo z ukrepanjem odlašali, še ocenjuje strokovnjakinja. Zastaja namreč tudi denar iz podnebnega sklada, kamor se zbira iz “zelenih davščin”. Na voljo je okoli 180 milijonov, ki pa ostajajo nerazdeljeni. “Nerazumljivo je, zakaj obstoječih sredstev, ki so na voljo, na primer sredstva sklada za podnebne spremembe, ne porabljamo. Še posebej v trenutni situaciji, ko bi lahko mobilizacija sredstev podnebnega sklada naslavljala hkrati potrebo po zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in oživljanju gospodarstva, ki se sooča s posledicami zdravstvene krize,” meni Kvačeva.

Na ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo, da bo denar porabljen v skladu s sprejetim programom, kjer je med drugimi tudi določen namen “sodelovanja z gospodarstvom, kmetijstvom in gozdarstvom”. Znotraj tega namena so predvidene tudi finančne spodbude za podjetja za naložbe v trajnostno mobilnost; subvencije za domače in tuje začetne investicije v dejavnosti, pomembne za prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno odporno gospodarstvo; podpora prehodu v krožno, nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo ter investicije za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Za te investicije je predvidenih do 33 milijonov evrov. “V kratkem pričakujemo začetek izvajanja ukrepa ‘subvencije za domače in tuje začetne investicije v dejavnosti, pomembne za prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno odporno gospodarstvo’ ter javni razpis za podporo prehoda v krožno, nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo, s katerima se namerava podpreti različne investicije,” razlagajo na ministrstvu.

Del programa porabe sredstev pa so tudi del ureditve hidroelektrarne Mokrice, izgradnja železniških prog, izgradnja infrastrukture za kolesarje in pešce ter multimodalnih vozlišč, trajnostna gradnja z lesom, dodajajo na ministrstvu.

”Uveljavljanje obnovljivih virov omejujeta Natura in birokratizacija”

Sicer pa na ministrstvu za okolje menijo, da sta zatečeno stanje in neizvajanje podnebnih politik na področju uvajanja obnovljivih virov energije v Sloveniji posledica različnih dejavnikov, ki so v preteklosti vplivali na razvoj: “V tem okviru je Slovenija glede površine območij Natura 2000 in biotske pestrosti uvrščena v evropski vrh, kar pomeni, da je zožen nabor območij, v katera bi lahko umeščali obnovljive vire energije (predvsem hidroelektrarne in vetrne elektrarne). Na rabo sončne energije je dolga leta vplival tudi pomanjkljiv spodbujevalni in administrativni okvir, hkrati je bil na področju rabe biogoriv vzpostavljen neustrezen zakonodajni okvir glede kazni. Dodatno ima Slovenija kot tranzitna država tudi zelo visoko rabo energije v prometu, kjer je uvajanje obnovljivih virov energije še posebej zahtevno.”

Kratkoročne cilje nižanja emisij bo Slovenija v glavnem izpolnila. V letu 2018 so v Sloveniji večino emisij prispevali sektorji, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, in sicer 63 odstotkov. Evropska odločba o delitvi bremen pri zniževanju emisij Slovenijo obvezuje, da do leta 2020 emisij v omenjenih sektorjih ne bo povečala za več kot štiri odstotke glede na leto 2005. V letu 2018 je Slovenija zastavljeno celo presegla, saj so bile emisije nižje od dovoljenih, in sicer za deset odstotkov. “Cilj v letu 2020 ni ogrožen, saj prve ocene za leto 2019 kažejo, da se bodo emisije zmanjšale za 3,4 odstotka, prav tako se bodo emisije zmanjšale v letu 2020, kar je predvsem posledica zmanjšanja obsega prometa zaradi epidemije covida-19,” pravijo na ministrstvu.

A če sta nas doslej v mejah ciljev držali počasna gospodarska rast in epidemija, bo po letu 2020 čas za bistveno več energije v podnebnih ukrepih. Sploh ker Slovenija podpira predlog Evropske komisije za dvig NDC 2030 s sedanjih najmanj 40 odstotkov na najmanj 55 odstotkov. Čeprav pri tem opozarja na nekatere posebnosti Slovenije, ki bi na poti za uresničitev tega cilja morale biti sočasno upoštevane (najvišji delež Nature 2000, visok delež gozdov in lesne mase), in na pomen biodiverzitete pri prilagajanju podnebnim spremembam, samo naravni razlogi ne bodo dovolj, pomembna so tudi dejanja. Na ministrstvu dodajajo: “Slovenija prav tako pripravlja svojo dolgoročno podnebno strategijo, s katero se bo zavezala k cilju neto ničelnih emisij TGP najkasneje do leta 2050. Strategijo naj bi vlada sprejela do pomladi drugo leto.”