Ko so tekla intenzivna pogajanja o plačah v javnem sektorju, me je poklical prijatelj, tako kot jaz upokojenec. 'Poslušaj, kako se pogovarjajo o dvigu plač v javnem sektorju, nihče pa se ne vpraša, ali bodo upokojenci lahko plačevali zvišane stroške bivanja v domovih in storitve pomoči na domu.' Pa res, sem si dejala. Kdo bi se pa pravzaprav moral oglasiti? Ali ne bi na to morali misliti sindikalisti, saj že brez povišanja cen najmanj 70 odstotkov starostnih in verjetno vsaj 80 odstotkov invalidskih upokojencev nima dovolj visoke pokojnine, da bi lahko sami plačevali domsko oskrbo. Tak odstotek upokojencev ima namreč nižjo pokojnino od 800 evrov, kolikor stane povprečna oskrba v javnem zavodu. Torej bo vsako povišanje cen v domovih za starejše (ki je prav gotovo upravičeno) prizadelo predvsem njihove otroke in vnuke, v manjši meri občine.
Pokojnine so se v zadnjem letu (januar/december 2018) dvignile za tri odstotke, kar pomeni, da je dobil upokojenec s 500 evri pokojnine v letu 2018 mesečno 15 evrov pokojnine več. Letos obljubljajo pri februarski pokojnini 2,8-odstotno povišanje, kar pomeni, da bo dobil prej omenjeni upokojenec še za 14,42 evra višjo mesečno pokojnino, to je 529,42 evra. Z mesečno povišico zadnjih dveh let si bo lahko plačal en oskrbni dan na oddelku za dementne v Domu starejših občanov Ljubljana-Šiška (po cenah iz marca 2018). Kako pa bo plačal ostalo?
Odkar imam računalnik, skrbno vnašam vanj vse svoje življenjske stroške. Pa sem se lotila izračuna najnujnejših stroškov enočlanskega gospodinjstva, torej, koliko potrebuje upokojenka z nizko pokojnino za osnovno preživetje. Za hrano mi nikoli ne uspe porabiti le načrtovanih 150 evrov mesečno, a pogosto pridejo k meni vnuki. Upokojenka z nizko pokojnino vnukov na kosilo ne more povabiti, torej ji bom za hrano namenila 170 evrov mesečno. Za kurjavo (grejem polovico svoje 56 m2 velike enonadstropne hišice) porabim v povprečju 70 evrov mesečno (kurim na drva in plin, kadar gredo temperature pod -10, pa še pošteno se oblečem, ko sedim pri računalniku). Moja izbrana upokojenka si ne more privoščiti avtomobila, torej kupuje mesečno vozovnico za 40 evrov, da lahko obiskuje vnuke. Radio in TV brez modernih programov in interneta ter pogovori po starem mobilcu stanejo mesečno 60 evrov in dopolnilno zdravstveno zavarovanje 24 evrov. Za zdravila (saj veste, kolki in kolena, pa vene, glavoboli in prehladi) da mesečno 60 evrov (če jih ima). Časopisov si ne more kupovati, obleke tudi ne (k sreči nam je starejšim iz socializma ostalo kar nekaj uporabne obleke in čevljev). Računam, da je hišico, ki sta jo z možem naredila v socializmu, že napisala otrokom, ker denarja za popravila nima. K sreči pa ji ni treba plačevati najemnine. Torej znaša skupni znesek za najpotrebnejše življenjske stroške moje izbrane upokojenke z nizko pokojnino 424 evrov. Okoli 20 odstotkov upokojencev, v večini žensk, nima tako velike pokojnine, da bi z njo pokrili te res minimalne življenjske stroške.
