Bojan Bauman
Hangar ob Dravi odzunaj ni nič posebnega. Tudi ko Iztok Slatinšek odpre njegova vrata, se v njem ne zasvetijo plovila, ki bi obiskovalcem jemala dih. V dolgih zimskih nočeh se na lesenih stojalih dolgočasi trisedežna jola, s pomenljivim imenom Partizanka. Za ene lesena lepotica, nekdanje admiralsko plovilo jadralne flote na Bresterniškem jezeru, simbol nekih davnih, lepih časov. Za druge zastarela barka, ki jo je težko upravljati. Družbo ji delata dve O-joli. Tekmovalno floto v hangarju sestavljajo sedem finnov, štirje laserji, ena jadrnica tipa 470 in ducat optimistov. Na stare tekmovalne čase spominjajo tri jadrnice tipa evropa - in to je vse.
Da prepoznamo bogastvo v hangarju, je potrebna razlaga. Na ta plovila se danes veže zgodovina jadranja v mestu ob Dravi, ki ima številne posnemovalce, ki jadrajo po širnih morjih. In na bogastvo se lepijo dogodki iz družabnega življenja, številne osebne zgodbe, ki so se začele tam na obrežju Drave v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V nekih drugih časih. Teh seveda ni mogoče obuditi in tudi nobene potrebe ni, da bi to počeli. A izkušnje, povezane z udarniškim delom, odrekanjem in skrbjo za skupno dobro, so tako dragocene in ideja je tako srčna, da so se jih nekateri mariborski entuziasti, ki jim beseda Sidro še nekaj pomeni, odločili vplesti v novo zgodbo.
Kaj obujajo
Kakšno tradicijo poskušajo obuditi v Bresternici? Rečna jola, ki jo v Brodarskem društvu Sidro prvo postavijo v izložbo in je vodilo skozi zgodovino, še danes ni spremenila imena in je: Partizanka. Barko je v petdesetih letih prejšnjega stoletja kupil takratni mestni odbor Ljudske tehnike. Povod za registracijo Brodarskega društva Sidro leta 1950 pa je tudi klasika za tiste čase. Pobudniki, sicer delavci Mariborske tekstilne tovarne (Edi Čare, Štefan Golubič, Alojz Kosič, Srbo Petrovič in Vlado Muskovič) so razmišljali o primerni počastitvi 25. maja, rojstnega dneva maršala Tita. Tako so ustanovili tovarniško jadralno društvo.
Galeb
Sredi prvega razcveta jadranja v Mariboru so leta 1958 ob Dravi v Bresternici člani PTT Maribor ustanovili Brodarsko društvo Galeb. Pobudniki so bili poštni delavci, ki so redno zahajali k Dravi, kjer so imeli doma zgrajeno jadrnico in nekaj čolnov blejcev. Z dovoljenjem vodne skupnosti so zgradili svojo čolnarno. Del materiala, ki so ga potrebovali za novo stavbo pri železniški postaji, so odpeljali v Bresternico, kjer so s prostovoljnim delom do leta 1964 zgradili čolnarno.
Regate, jadralni tečaji ...
Živo je bilo takrat na Dravi pred Mariborskim otokom. Vsako leto so organizirali jadralne tečaje za začetnike in tudi za tiste, ki so želeli postati krmarji. Redno so pripravljali republiške, državne in tudi mednarodne regate. Pozimi so v delavnicah MTT gradili nove kajake, jadrnice in modele. Ob neki priložnosti so se člani Sidra z vso floto odpravili na Brionsko regato, kjer jih je sprejel Josip Broz; ni se mogel načuditi Pohorcem, ki se tako dobro kosajo s prekaljenimi pomorščaki. Ob jolah so imeli v klubu za otroke začetnike pet jadrnic tipa optimist, kupili so dve jadrnici v klasi 470 in dve v razredu finn.
Konec šestdesetih let so vozili na lesenih O-jolah in finn-jolah. V takratni skupni državi so podpirali tekmovalno jadranje in tudi v Sidru so društvo iz sindikalnega okvira prelevili v zelo konkurenčen jadralni klub z izjemnimi jadralskimi uspehi. Gonilo sta bila Franc Arnuš in Miloš Kramberger.
Drava
Brodarsko društvo Drava je združevalo predvsem mladino na desnem bregu Drave, ob Bresterniškem jezeru pred Mariborskim otokom. Ob velikih poplavah v Melju leta 1954 so pri reševanju pomagali tudi gasilci Tovarne železniških vozil Boris Kidrič, ki je za svoje delo potrebovalo čoln. Dobili so ga, obnovili motor in čoln so zatem pri čolnarni Elektrokovine tudi uspešno splavili. Zasidran je bil pri Sidru na drugi strani reke ali pri čolnarni Železniške industrijske šole. Kmalu so kultivirali teren ob Dravi, zgradili lastno barako in pet čolnov za vožnjo po jezeru. Leta 1959 se je v društvo vključil celoten kolektiv TVT Boris Kidrič, z udarniškim delom so ob Dravi v enem letu zgradili svojo čolnarno, kupili ali zgradili so sedem jadrnic.
Kako naprej
Iztok Slatinšek je postal predsednik društva šele spomladi, do jeseni pa je opravil kar nekaj dela. "Najprej je bilo treba na obrežje Drave v Bresternici vrniti ljudi. To nam je uspelo z odprtjem hangarja za vse, ki imajo tukaj svoja plovila ali bi se želeli ukvarjati z jadranjem. V prvi vrsti smo pritegnili otroke, mlade jadralce, ki jih vodi naš bivši član Žan Luka Zelko, zdaj član društva Maraktiv. Sicer priznani tekmovalec v kategoriji laser," razlaga Slatinšek.
Formula je bila preprosta - ljudi, ki so tukaj v preteklosti našli tisoč in en razlog za razdvajanje, skuša združiti v projektih, ki bi lahko postali skupni. Ko otroci trenirajo na vodi, jih na obrežju spremljajo njihovi sorodniki. Tako se tam ob Bresterniškem jezeru po dolgih letih znova nekaj dogaja. Ta idealni prostor za rekreacijo Mariborčanov, za sprehode, piknike ... po dolgih letih životarjenja znova postaja zanimiv, živ. Sedaj bo treba poskrbeti tudi za vsebino.
Maribor
Iz sekcije za motonavtiko Brodarskega društva Galeb je leta 1971 nastalo Društvo za motonavtiko in smučanje na vodi Maribor. Društvo je imelo ob razcvetu več kot 250 članov, od katerih jih je bilo 91 Avstrijcev. Ti so za vožnjo po Dravi uporabljali svoja vozila, Slovenci so imeli na voljo floto okoli 50 čolnov, ki so jih splavljali ob domačiji Pec v Selnici ob Dravi. Imeli so smučarsko, motonavtično in rekreativno sekcijo. Pripravljali so treninge in tekmovanja, med drugim leta 1970 slovito Motonavmo Maribor, formulo ena v vodnih športih. S prepovedjo plovbe plovilom na motorni pogon po Dravi je društvo v glavnem zamrlo.
Odprti za vse
"Naš moto je, da nikomur ne zapremo vrat. Nekdaj je bilo tukaj ob Dravi zelo živo. Skupni jezik so našli jadralci, lastniki motornih čolnov pa kajakaši na mirnih vodah. Sedaj jim priključujemo še suparje, kajtarje in jadralce na deski. Trudili se bomo prisluhniti vsem, ki bodo na tem območju opravljali svojo klubsko ali društveno dejavnost na vodi. Z Univerzo v Mariboru pripravljamo program skupnega delovanja za revitalizacijo območja Sidro in širšega območja reke kot vitalen, še neizkoriščen potencial v trajnostnem razvoju Maribora," razkriva prihodnost Slatinšek.
Odgovorno z Dravo
Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn: “Gospodarske družbe ne morejo več biti lastniki športnih objektov, kot je denimo hangar društva Sidro. Najprej smo ga nameravali podariti občini, a so se pojavile težave. Na koncu smo objekt donirali Univerzi v Mariboru, posredno naši mladini. Omejeni smo s prostorom, zato je treba Dravo in vsak kvadratni meter ob njej izkoristiti na različne načine, tudi za rekreacijo. Dravske elektrarne tako sponzorsko podpirajo rekreacijske in športne dejavnosti na Dravi. Zavedamo se, da izkoriščamo energetski potencial reke; v zameno občinam ob Dravi plačujemo koncesijo - prihodnje leto bomo 20 občinam namenili 13 milijonov evrov.”
