Sanja Verovnik
Smučarski čevelj je najpomembnejši del smučarske opreme. Z njegovo pravilno izbiro se pravo smučanje in užitek v njem šele začneta, opozarja Matjaž Vrecl iz FIS Alpine European and Continental Cup. Kot pri vsakem športnem izdelku tudi pri smučarskih čevljih poznamo več kategorij, in sicer od začetnika do tekmovalca. "Čevelj za tekmovalca nikakor ni primeren za začetnika in obratno. V osnovi to kategorijo delimo na začetnike, rekreativce, dobre smučarje, učitelje smučanja in tekmovalce. Znotraj vsake naštete kategorije pa čevlje ločimo predvsem po tako imenovanem fleksu. Fleks pomeni trdoto in odzivnost čevlja pri potisku kolen naprej. Na kratko: bolj je čevelj mehek, manjši je fleks, lažje ga je upogniti naprej; večji je fleks oziroma trša je plastika, težja je ista naloga."
Za lažjo izpeljavo zavojev
Čevlji za začetnike in otroke morajo biti mehkejši, pojasnjuje Vrecl. "Ti namreč smučajo počasi, na položnih terenih in imajo manjšo maso oziroma težo. Mehkejši čevelj jim omogoča lažjo izpeljavo zavojev. Smučar se lažje postavi v tako imenovani ski mode položaj, to je potisk kolen naprej, kar pomeni, da je smučka obremenjena spredaj in s tem bolj vodljiva v zavoju. Drža nazaj namreč pomeni izgubo stika med smučko in podlago v prednjem delu in posledično nekontrolirano smučanje. Ko smučar osvoji začetno znanje in začne hitreje smučati na bolj strmih terenih, mu čevelj z manjšim fleksom postane premehek. Če pa smučar začetnik ali rekreativec uporablja pretrd čevelj s prevelikim fleksom, tega zaradi slabega znanja smučanja ni sposoben upogniti naprej in s tem težje smuča v zavoj. Zato se težišče telesa pomakne nazaj in smučka nekontrolirano 'zbezlja'," opozarja sogovornik. S hitrostjo in znanjem smučanja se fleks torej povečuje. K temu nekaj doda tudi teža smučarja, razloži Matjaž Vrecl.
Z večjo številko izgubimo stik med čevljem in stopalom
Miselnost, da je treba kupiti za številko večji čevelj, kot imamo osebno obutev, je zgrešena, opozarja Vrecl. "Z večjo številko namreč izgubimo stik med čevljem in stopalom. Posledično nam noga 'pleše' in prenos sil s stopala preko čevlja na smuči 'zamuja', zato smuči težje obvladamo. Težave ne odpravijo niti dodatni pari nogavic. Stanje kvečjemu poslabšajo, ker nas zaradi tega čevelj ali nogavica lahko ožuli." V boljših trgovinah obstajajo tudi merilniki velikosti stopala.
Sogovornik pove, da pri izbiri velikosti velja nekakšno nepisano pravilo. Oba čevlja obujemo, s primerno silo zapremo vse zaponke in zategnemo zgornji trak okoli čevlja. Čevelj nas ne sme preveč utesnjevati in tudi ne "plesati". V stoječem položaju enakomerno obremenimo obe nogi. Kolena poskušamo čim bolj zravnati. Čevlji nas namreč že zaradi izdelave silijo v polpočep s potiskom kolen naprej. "V takšnem stoječem položaju naj bi se prst, po navadi je to palec, dotikal sprednjega dela notranjega čevlja. Neboleče seveda. Potem potisnemo kolena čim bolj naprej v tako imenovani ski mode. Takrat se stopalo pomakne nazaj in prst se ne dotika več čevlja," razlaga Vrecl. Če je le mogoče, imejmo čevelj obut dlje časa, in ne samo za nekaj minut v trgovini. Tako lažje ugotovimo, ali nam oblika in širina čevlja ustrezata. S tem se strinja tudi Gregor Černe iz Hervisa, ki pravi, da se čevlji različnih proizvajalcev različno prilegajo: "Pomembna je tudi izbira prave širine smučarskega čevlja, zato je treba stopalo izmeriti, prodajalec pa na podlagi širine stopala kupcu ponudi pravi čevelj." Še več udobja in nadzora nad smučmi pa zagotavljajo vložki za čevlje, narejeni po meri iz posebne pene, prevlečene z aluminijasto folijo za boljšo termoizolacijo in s stelko iz umetnega krzna za več toplote.
Da nas v čevljih ne bi zeblo ...
V zadnjem času so predvsem pri otrocih in ženskah ter pri malo bolj zmrzljivih zelo priljubljeni grelniki. Greje nas lahko podplat oziroma vložek, s kablom povezan z baterijo in komandno enoto, ki jo preprosto nataknemo na zadnji del čevlja. Polnimo ga čez noč s priloženim polnilnikom. Na trgu so tudi grelne nogavice, prepletene z žičkami, ki nas grejejo po vsej površini stopala. Polnimo jih, kot pojasnjujejo v športni trgovini Hervis, s polnilnikom, ko jih ne uporabljamo. Obstaja pa tudi ogret notranji čevelj. Ta različica je po navadi tudi najdražja.
Noge lahko ogrejemo tudi z manjšimi vrečkami, ki zaradi kemične reakcije nekaj časa oddajajo toploto. Vrečko preprosto damo v čevelj pod stopalo in nas greje določen čas. Še nasvet Matjaža Vrecla proti mrzlim čevljem: "Pred uporabo jih hranimo v toplih prostorih, čez noč jih ne puščamo v avtomobilu." Obstajajo pa tudi torbe in nahrbtniki, ki jim lahko ogrejemo notranjost tako, da jih priklopimo na 220- ali 12-voltno omrežje.
Čevlji starejših bratov in sester niso primerni
Tudi ko kupujemo smučarske čevlje za otroka, velja pravilo, da nikakor ne kupujmo večjih čevljev, čeravno noga raste. Po besedah sogovornika je kupovanje za dve ali več sezon samo škodljivo. "Enako velja za čevlje veliko starejših bratov in sester. Z večjim čevljem je otrok okoren in težje smuča. Smučanje se mu tako lahko upre in nima želje nadaljevati," razmišlja Vrecl.
Otroški čevlji so tudi lažji in imajo manj zaponk. Čevlji za prve zavoje imajo po navadi samo eno zaponko, večji dve. So lažji za obuvanje in hojo. Na tržišču so tudi otroški čevlji, ki se lahko povečujejo oziroma z določenim sistemom podaljšujejo in tako "rastejo" z otrokom. "Z njimi ni nič narobe za prve zavoje, za kasnejše resnejše smučanje pa jih ne priporočam," sklene Vrecl.
