Nedavna raziskava je pokazala, da avtistični otroci v primerjavi z drugimi štirikrat pogosteje poročajo o gastrointestinalnih simptomih. Raziskovalci so ugotovili, da pri tem ni razlik med dečki in deklicami. Med temi simptomi so lahko zaprtje, driska, bolečine v trebuhu, napihnjenost, refluks in bruhanje. Gastrointestinalne težave pri avtistih so lahko posledica različnega delovanja črevesja pri ljudeh.
Črevesje ima svoj lastni živčni sistem, poimenovan enterični živčni sistem, ki koordinira prebavo ter absorpcijo hrane in hranil; Čeprav je strukturno precej drugačen, vsebuje približno enako število celic kot hrbtenjača ter uporablja mnoge iste nevrokemične receptorje in proteine kot možgani. Na avtizem močno vpliva genetika. S to motnjo je povezanih več kot tisoč genskih mutacij, ki vplivajo na to, kako nevroni komunicirajo v možganih. Znanstveniki menijo, da utegnejo nekatere od teh genskih mutacij povzročiti težave v nevronskih mrežah, zaradi česar imajo nekateri avtisti gastrointestinalne težave.
V okviru druge študije so raziskovalci pri ljudeh z avtizmom dve leti preučevali želodčno-črevesne težave in vedenjske značilnosti, potem ko so pri njih izvedli fekalno transplantacijo. Izkazalo se je, da so želodčno-črevesne in vedenjske težave do določene mere izzvenele. V okviru drugih raziskav so preverili, ali lahko sprememba črevesnih mikrobov po zdravljenju s prebiotiki (hrana za bakterije v črevesju) in probiotiki (koristne bakterije) vpliva na vedenje ljudi z avtizmom. Toda vse študije niso vodile k enakim ugotovitvam - ene so pokazale, da vpliva, in druge, da ne. Da bi preverili to teorijo, so znanstveniki preučili podatke o dveh avtističnih bratih z eno samo gensko mutacijo, povezano z avtizmom, ki vpliva na komunikacijo med nevroni. Preučili so tudi miši s to specifično mutacijo, poimenovano neuroligin-3, in pri njih opazili avtizmu podobno vedenje, kot so denimo spremenjene družbene interakcije, zmanjšana komunikacija in ponavljajoče se vedenje. Ugotovili so, da ta mutacija vpliva tudi na enterični živčni sistem v črevesju miši. Pri mutiranih miših so opazili drugačno krčenje črevesja, hrana se je skozi njihovo majhno črevesje premikala hitreje kot pri miših brez te genske mutacije. Tudi oba brata sta imela težave s črevesjem, vključno z ezofagitisom (vnetje požiralnika) in drisko.
Raziskovalci so hkrati ugotovili, da imajo miši z gensko mutacijo drugačne črevesne mikrobiote v primerjavi z drugimi mišmi. Črevesna mikrobiota je skupnost mikroorganizmov, vključno z bakterijami, glivami in virusi, ki živijo v gastrointestinalnem traktu. Največji del mikrobiote najdemo v debelem črevesu, kjer prebavijo del hrane, ki jo pojemo. Preučene miši z mutacijo nevroligin-3 so imele spremenjeno razmerje med firmikuti in bakteriodetami. Raziskovalci so ugotovili, da je to razmerje spremenjeno tudi pri ljudeh z več drugimi stanji, vključno z diabetesom tipa 2, debelostjo in vnetnimi črevesnimi boleznimi.
Danes že precej bolje razumemo povezavo med avtizmom in črevesjem in znanstveniki prav zdaj preučujejo, ali bi lahko spreminjanje črevesne mikrobiote vplivalo na vedenje ljudi z avtizmom. Eden od načinov, s katerimi lahko spremenimo črevesno mikrobioto, je fekalna transplantacija. Znanstveniki so v okviru svoje študije odvzeli blato (črevesno mikrobioto) dečkom z avtizmom in brez njega ter ga presadili v črevesje miši. Nato so preučili, kako so se obnašali potomci teh miši.
Potomci miši, ki so jim v črevesje presadili blato dečkov z avtizmom, so se obnašali podobno kot avtisti. Po drugi strani pa takega vedenja ni bilo opaziti pri potomcih miši, ki so jim v črevesje presadili blato dečkov, ki niso avtisti.
