Da smo ostali brez medalje na mešani moštveni tekmi, ni razočaranje. Na vrhu naleta stoji množica tekmovalcev, vsi si želijo medaljo. Mi vidimo le naše, a vsi imajo isti cilj. Skoki so šport, kjer ti napaka ogromno vzame. Napake pa delajo vsi. Tokrat jih je tudi Ema Klinec, ki je sicer osvojila naslov svetovne prvakinje, zdaj pa se ji je vse podrlo. Ona je trenutno tista, ki ji je najtežje in najbolj hudo. Dala je vse od sebe, a ni našla pravih občutkov.
Sam zdaj ne bi s prstom kazal nanjo. Saj tudi Halvor Egner Granerud je bil najmočnejši na vseh treningih, zdaj pa ne more sestaviti niti enega takšnega tekmovalnega skoka. To so pač skoki. V tem športu je rezultatski vzpon lahko dolg, padci pa nenadni. In ne poznam tekmovalca, ki bi mu vedno vse šlo. Dokler se točke ne seštejejo, ne veš, kaj bo. Saj tudi za Nemce si nismo mislili, da bodo na koncu prvi. Je pa za celoten vikend treba pohvaliti Anžeta Laniška. Resnici na ljubo je v soboto za bronasto medaljo pokazal dva zelo solidna skoka, a tudi to ni bilo največ, kar zmore. Šele na ekipni tekmi, sploh v drugi seriji, ko na njem ni bilo več pritiska rezultata, saj bi nam le čudež zagotovil medaljo, se je prikazal v najboljši luči. Prav zanima me, ali bo to znal prenesti še na drugo posamično tekmo.
Oberstdorf je že naše najuspešnejše nordijsko SP. Na prejšnjih prvenstvih smo osvajali po največ dve medalji, zdaj smo jih osvojili že pet. Noro. Čeprav so se apetiti javnosti dvignili, je treba vedeti, da so naši športniki svoje že dokazali in dosegli pričakovanja. Že zato se lahko nadaljevanja lotijo sproščeno. Ko veš, da si blizu najboljšim, in to želiš dokazati, to predstavlja stres. Ko pa si svoje že naredil in se tekem lotiš sproščeno, je vse veliko lažje. Ne nazadnje velja: če med skokom uživaš, tudi rezultat pride sam od sebe.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
