(PEKINŠKA RACA) Gledam ta drevesa

Bojan Bauman Bojan Bauman
10.02.2022 07:01

Ljudem je težko vsiliti svojo voljo. Z živalmi manipulirati je še težje. Z rastlinami? Nemogoče.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bojan Bauman

Gledam vsa ta silna drevesa po dolini med smučarskima resorjema Chongli in Genting, na enem od treh prizorišč tokratnih zimskih olimpijskih iger. Tisoče jih je. Kaj tisoče, milijon. Pa niso tukaj od zmeraj. Neke roke so jih v zemljo zakopale šele nedavno.

Prebral sem, da je projekt zasajanja milijona dreves za olimpijske igre potekal nadzorovano, žig so prispevali gozdarji univerze v Pekingu. S presajanjem dreves pomagajo uresničiti idejo prirediteljev o obnovljivosti virov. Aha, za naravo gre. Tisto, kar so Kitajci z miniranjem zaradi urejanja smučarskih prog tu v Zhangjiakouu in še posebno tam v Yanqingu goram vzeli, so jim po dolinah vrnili. Obnovili.

Posadili so že prava, velika drevesa; skoraj vsa so enake velikosti. Da jih takšnih brez razvejenih korenin v zemlji gostiteljici veter ne bi prevrnil, so vsem dodali oporo. Zdaj pa, drage smreke, bori in breze - rastite.

Se bodo rastline prijele? Katera zagotovo, a narava ima svoja pravila. Nekaj dreves je že izgubilo svežino. Kako tudi ne, saj je tu pozimi pod minus 20 stopinj. Stojijo na 1700 metrih nadmorske višine, blizu gozdne meje. In nikjer nobene vlage. Če ne bi prizorišč umetno zasneževali, bi bilo med olimpijskimi igrami na televiziji vse rjavo. Saj je vse rjavo okoli prog, to tako vidite. Po cele dneve sije sonce. Enkrat samkrat sem zvečer srečal oblake. In po okoliških hribih uspeva samo podrast. Bližje kot alpski pokrajini smo tukaj puščavi.

Še najbolj zagotovo bodo preživela tista drevesa iz železa, ki tudi stojijo po okoliških hribih. Kandelabre, na katere so navesili repetitorje, radarje in kaj je še podobne elektronske opreme, so zakamuflirali v obliki dreves. Še pobarvali so jih zeleno. Ti bodo tu stali še dolgo potem, ko bodo športniki in spremljevalno osebje odšli.

Bojan Bauman

O drevesih pa nisem povsem prepričan, da bodo poslušala diktat kitajskih gozdarjev. Kot ostaja dilema, ali bodo Kitajci čez noč postali smučarski narod, s čimer bi smučarske naprave in objekti ob njih ostali v uporabi tudi po olimpijskih igrah. Tristo milijonov smučarjev je napovedal kitajski predsednik, preden so bili pred šestimi leti uspešni s kandidaturo za zimske olimpijske igre. Uradno so ta cilj že dosegli. In presegli. Pred začetkom iger sem prebral, da se z zimskimi športi trenutno ukvarja že 345 milijonov Kitajcev. Tako ali drugače.

Bolj drugače. Seveda je sedaj čas, ko turisti iz Kitajske ne morejo uporabljati vseh naprav, ker so te rezervirane za tekmovalce. A četudi sem katerikoli avstrijski smučarski center obiskal poleti, mi je bilo takoj jasno, kaj se pozimi tam dogaja. Da sem v smučarskem kraju. Tukaj nimam podobnega občutka. Ljudem je težko vsiliti svojo voljo. Ko pomislim na našega Northa, mi postane jasno, da je z živalmi manipulirati še težje. Z rastlinami? Nemogoče.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.