(POGOVOR) Enzo Smrekar: Funkcionarji duši športa dajemo strokovnost

Pretekle dni je v službi vzel dopust in jih preživel v Söldnu, kjer je na ledeniku Rettenbach pričakal začetek tekem v alpskem smučanju in se udeležil nekaj sestankov Mednarodne smučarske zveze FIS. Tako je pokazal neposredni interes za smučarje, ki jih kot predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) vodi že dva mandata in jih namerava voditi še enega. SZS je danes tudi po njegovi zaslugi ena najmočnejših zvez in je verjetno tudi ena najbolje urejenih.

Uvodoma ga vprašamo po poslanstvu, ki ga je opravljal minule dneve na terenu. "Na uradnem začetku sezone smo vsi v pričakovanju. Zanima nas, kako so športniki pripravljeni. Hkrati v FIS predsedujem odboru alpskih držav, v katerem so Francija, Nemčija, Avstrija, Švica, Italija, Slovenija in Češka. Sestal se je tudi izvršilni odbor FIS," nam odgovori.

Kako trdno je v tem trenutku Slovenija pozicionirana v organih mednarodne smučarske zveze in kje bi lahko še pridobili? Podpredsedniškega mesta, ki ga je dolga leta zasedal pokojni Janez Kocijančič, verjetno tako kmalu spet ne bomo dobili.

"V zadnjem obdobju smo bili priča za nas zelo nesrečnemu spletu okoliščin, ko je odpadel prvi kongres FIS na Tajskem, ko je preminil Janez Kocijančič, ko je odpadel tudi naslednji kongres v Portorožu in so se celo volitve novega predsednika FIS odvijale v digitalnem okolju. Kljub takim okoliščinam pa mi je uspelo s kandidaturo že v prvem poskusu priti v izvršilni odbor FIS. Tam sem sedaj novinec in ne gre pričakovati, da bi nam takoj znova podelili podpredsedniško mesto. Bistveno pa je, da sem prisoten v pomembnih telesih FIS. Sem član finančne komisije, kadrovske komisije in sem v dveh zelo pomembnih delovnih skupinah; ena skrbi za prihodnost nordijskih in druga alpskih športov. S temi štirimi angažmaji lahko vplivam na odločitve, ki so pomembne za Slovenijo."

Kljub očitno koristnemu angažmaju pa ste tukaj v Söldnu verjetno opazili tudi kak očitajoč pogled pri športnikih ali navijačih v smislu: Kaj se ti funkcionarji slikajo na tekmah!

"Mogoče je tudi nekaj tega, a je to posledica nepoznavanja. Šport je danes zelo resna gospodarska panoga, ena najhitreje rastočih. Spomnimo se samo dogajanja v nogometu ali najave prihoda severnoameriške košarkarske lige NBA v Evropo. Šport je že dolgo tudi posel. Treba je preprosto združiti entuziazem, prostovoljstvo in strast s profesionalnostjo. Zadržati je treba dušo športa in ji dati strokovnost. Na koncu dneva je vendarle treba tudi v športu priznati, da brez denarja in brez dobre organiziranosti ne gre."

Kako kot uspešen menedžer, direktor Droge Kolinske in podpredsednik Atlantic Grupe razumete smučarsko zvezo - kot uspešno podjetje? No, tukaj gre za zvezo društev in o podjetju v klasičnem smislu verjetno ni mogoče govoriti.

"To res ni podjetje, pač pa panožna zveza. Z odgovornostjo trdim, da smo ena najbolj trofejnih, ena največjih po proračunu in tudi ena najbolje organiziranih športnih zvez v državi. Samo lani so naši športniki zabeležili 43 uvrstitev na stopničke. Imeli smo šest medalj na nordijskem svetovnem prvenstvu, štiri mladinske svetovne prvake ... To so izjemni rezultati. Na SZS smo ob tem sposobni organizirati največje športne dogodke - samo lani, ko je bilo kovidno leto, smo gostili tri svetovna prvenstva (poleti v Planici, biatlon na Pokljuki in del SP v deskanju), ki so Sloveniji prinesli 500 milijonov televizijskih ogledov, in to v času, ko so vsi sedeli pred televizijskimi ekrani in gledali. V igri so tako veliki projekti z ogromnimi proračuni in za to potrebuješ resno organizacijo."

Za delovanje smučarske zveze je treba letno zagotoviti 12,5 milijona evrov. Velik proračun, ki ga ni lahko zapolniti. Država prispeva že manj kot tretjino denarja, ostalo je treba pridobiti. Kako vam uspeva?

"Država že dolgo več ne prispeva tretjino denarja. Od njih dobimo okoli 1,5 milijona, kar je nekaj nad desetimi odstotki proračuna. Država je še zmeraj eden naših večjih virov, a mi ne čakamo, da bodo oni odpravili naše probleme. Sami jih rešujemo z dodatnimi tekmami, novimi koncepti. Veliko delamo s pokrovitelji, ta sredstva so zelo zrasla. Kandidatura za nordijsko svetovno prvenstvo leta 2023 je del tega projekta. Spet nameravamo z vrhunskim dogodkom ustvariti finančno rezervo. Ta denar bo šel za programe."

Sponzorji so vse bolj zahtevni. Časi Toneta Vogrinca, ki je priznal, da je bilo nekoč treba predvsem potrkati na prava vrata, so mimo. Kako ste pomembna slovenska podjetja prepričali, da so postala del vaše zgodbe?

"Naše podjetje Droga je denimo velik pokrovitelj slovenskega športa; prisotni smo tudi z argeto, barcaffejem in po novem še z donatom. Podjetja danes gledajo na sponzorstva z vidika družbene odgovornosti - sredini, v kateri delujemo, nekaj vračamo. Dosti lažje pa se je za to odločiti, če hkrati dobimo tudi pokazatelje, kaj nam je to prineslo. To je poslovni koncept. Da bi športne organizacije znale to uresničiti, so se morale primerno organizirati in zaposliti delavce v marketingu. Tam morajo znati pripraviti ponudbo, poročati z dogodkov, ovrednotiti število ogledov in predstaviti njihovo vrednost. Stroka je pomembna na obeh straneh, saj mora direktor danes investicijo upravičiti lastnikom, nadzornemu svetu in tudi zaposlenim. Zvezo smo v mojih mandatih tovrstno zelo dobro reorganizirali. Smo mašina za marketing."

Še pred desetimi leti je za smučarsko zvezo veljalo, da sponzorjev praktično ni mogoče dobiti.

"Mi dokazujemo, da so sponzorji zmeraj prisotni. Ni res, da bi bilo sedaj, ko je v slovenski lasti manj podjetij, težje pridobiti sponzorje. To odločno demantiramo. Imamo celo vrsto sponzorjev, kjer so lastniki tujci, na čelu z glavnim sponzorjem Generalijem. Tuja podjetja so zelo dobri partnerji, ki cenijo slovenske športnike. Delati pa je treba transparentno, poskrbeti za ugled, biti moramo zanimivi in potem je strah odveč. Če bi se zanašali le na lokalno poznanstvo, bi bile težave."

Nedavno ste se v imenu SZS izpostavili ob imenovanju Tomaža Barade v vlogi vodje športnikov, ki bodo sodelovali na olimpijskih igrah v Pekingu. Zatem je nastal kompromis in v Pekingu bomo imeli v vlogi vodje tudi Jerneja Damjana. Je tako spor na relaciji SZS-olimpijski komite končan in ali je to zmaga športne politične diplomacije?

"Predvsem je škoda, da je imenovanja nastalo na tak način. Izjemno neobičajen proces. Na letošnjih olimpijskih igrah bodo športniki naše zveze delovali polnokrvno. Korektno, pošteno, profesionalno bi se bilo z nami, z menoj pred imenovanjem vodje vsaj posvetovati o tem, kdo bi bil najbolj primeren kandidat. To ni častna funkcija, temveč strokovna. Vodja je nenehno s športniki, kdaj vloži kakšno pritožbo, reši tehnični zaplet ... Sam za to funkcijo nisem kandidiral, ker je to polna obremenitev za tri tedne in tega časa nimam. Imamo pa primerne kandidate. Ko je nastala enostranska odločitev, je bilo treba v razgovorih samo še zgladiti slabo situacijo. Sedaj imamo dve vodji in to je slab kompromis. Vanj smo šli, ker športnikom nikakor nismo želeli povzročiti stresa in narediti škode. Če bi vztrajal pri prekinitvi sodelovanja z olimpijskim komitejem, bi taka škoda nedvomno nastala. Premalokrat se športni funkcionarji vprašajo, kaj je koristno za športnike. Na površje priplavajo osebni egi, interesi predvolilnih kampanj in druge nepotrebne stvari. Naša orientacija bi morala biti na športnikih. Jernej Damjan je ta, ki zimske športe pozna in bo lahko pomagal."

Kako daleč so šle stvari? Se je vmes tudi že prekinilo sodelovanje z olimpijskim komitejem in kako je to sploh mogoče narediti?

"Smučarska zveza športnikom v nobenem primeru ne bi onemogočila odhoda na olimpijske igre. Nastop je njihova pravica. Drugo pa je, ali smučarska zveza sodeluje pri pripravah na Peking. To pa je naša pravica. Sodelovanje je bilo ustavljeno, ker smo ocenili, da so bili do nas nespoštljivi. Če se lahko odločijo samostojno, brez posvetovanja, imajo to pravico. Kot se lahko mi počutimo slabo in uveljavljamo svoje pravice. V interesu športa smo to sedaj uredili - s slabim kompromisom, ki je posledica slabe odločitve."

Zveza tudi sama ni brez problemov; eden od njih je bil nedavno ustanavljanje samostojnih ekip, posebno v alpski panogi, tudi v deskanju. Alpske smučarke letos sicer spet delujejo pod okvirom reprezentance, a ostajajo samostojni sateliti. Kako to deluje?

"Samostojna ekipa ni nujno problem. Ko pridejo tekmovalci do zelo visokega nivoja, potrebujejo individualno obravnavo in to smo na zvezi zmeraj znali urediti. Nekaj drugega pa je, ko nekdo reče, da mu ni treba delovati v sistemu in se opredeli kot solo ekipa. No, v zgodovini še ni bilo ekipe, ki je smučarska zveza ne bi sofinancirala. Letos imamo tako kar nekaj individualnih ekip, ki so združene v celoto. Tako so denimo v Söldnu bili vsi za eno mizo, čeprav so vsi samostojni. Prav je, da je tako. Osnova dobrih rezultatov smučarske zveze je sicer piramidni sistem, ki se začne v klubih, to potem nadgrajujemo. Če bi tu dovolili individualne sisteme, bi se nam piramida zrušila, ne bi dajala podmladka in bi športna panoga propadla. Se je tudi to kje že zgodilo. Pri nas v skokih piramidni sistem deluje izjemno dobro. Trudimo se, da bi bilo podobno tudi drugje, pri tem pa smo različno uspešni. To gre nenazadnje v škodo njim samim, saj težje pridobivajo sponzorje. Skupni pristop ima veliko prednosti, a tudi kakšno slabost."

Govorite v precej spravljivem tonu, diplomacijo očitno obvladate. A kot menedžer je treba kdaj tudi udariti po mizi in uveljaviti svojo voljo. Se je to nedavno zgodilo pri razčiščevanju starih grehov ob gradnji biatlonskega centra na Pokljuki, kjer ste sedaj ustanovili komisijo, ki mora razkriti krivce za škodo, ki se meri v stotisočih evrov?

"Znan sem po tem, da znam reči bobu bob. Tudi presekati stvari, ko je to nujno. Moja primarna naloga pa je združevati, premikati stvari, iskati konsenze. Najlažje se je z vsemi skregati, a to ni moj način dela. Ko je treba koga zamenjati, koga odstaviti, je to tudi treba narediti. Pri investiranju Pokljuke so nastali problemi, ki so prerasli v tožbe, in na koncu je smučarska zveza morala plačati veliko denarja. Ko so se zadeve še razčiščevale, smo čakali. Ko pa je bilo treba poravnati škodo, kot odgovorna oseba nisem imel pravice tega spregledati. Sedaj komisija išče odgovorne, ne glede na to, ali je to komu všeč."

Nedavno ste napovedali še kandidaturo za tretji mandat v vlogi predsednika SZS. Izzivov na tem mestu vam še ni zmanjkalo. Kaj ste si pustili za prihodnost?

"Ogromno stvari. Dva mandata smo predvsem sanirali izgubo na smučarski zvezi. Prišel sem, ko smo imeli 2,5 milijona kreditov in milijonsko denarno luknjo, skupaj 3,5 milijona minusa. Osem let smo porabili za sanacijo, ker nismo želeli na hitro zapirati dolgov, ker bi s tem ogrozili izvedbo programov. Ponosen sem na vse, da smo konec lanske sezone prišli na nulo, da smo imeli celo 1,7 milijona sezonskega dobička. Ta denar ne bo ostal, ker smo ga takoj investirali v naslednjo sezono. Sedaj smo kreditno sposobni, organizacijsko močnejši kot kadarkoli, ko so naše ekipe uigrane. Delamo za prihodnost. Sedaj pride na vrsto izgradnja infrastrukture, vlaganje v množičnost športa. Stvari, o katerih se v izgubi nismo mogli pogovarjati."