Veliko več kot modni dodatek: Pri opremi smučarskih skakalcev je pomembna tudi barva

Smučarski skakalci so sredi zadnjega dejanja v sezoni - poletov v Planici. S fanti sta tudi nekdanji tekmovalec Robert Kranjec, ki je trenutno zadolžen za šivanje dresov v ekipi, in Gašper Berlot, pomočnik trenerja, ki skozi celotno sezono skrbi za opremo na terenu. Ta danes predstavlja zelo pomemben detajl, ki vsake toliko časa ogrozi celo dosežke skakalcev. Skoki niso dokončani, dokler skakalcev v ciljni areni ne preveri, premeri ... kontrolor opreme.

Poljakinja Agnieszka Baczkowska pri dekletih to delo opravlja že enajst let, "zaslovela" pa je na nedavnih olimpijskih igrah, ko je na tekmi mešanih ekip zaradi nepravilnih dresov razveljavila dosežke kar petim skakalkam. Nakar so brez možnosti za medalje ostale ekipe Avstrije, Nemčije, Japonske in Norveške. O materialih, iz katerih krojijo drese, smo se pogovarjali z dvema insajderjema. "Diskvalifikacije so zmeraj mogoče. Toda v naši ekipi pred vsako tekmo preverjamo drese in druge najbolj pomembne stvari. Drži pa, da smo vsi na tanki liniji glede opreme. Tekmovalcu ne bo nihče sešil premajhnega dresa! Ostati pa hočemo v merah, saj so pravila jasna in jih je treba spoštovati. No, kdaj se to tudi ne posreči povsem, je kak centimeter preveč. Če nisi na tej meji, v svetovnem merilu ne obstajaš. Tako pač je," priznava Gašper Berlot. Robert Kranjec se ob tem vrne k olimpijskemu dogajanju: "En dan prej na tekmi deklet ni bilo nobene diskvalifikacije, naslednji dan pa kar pet. To je vrglo slabo luč na olimpijsko tekmo."

Šteje le tekma

Pred uradnim začetkom tekmovanja skakalci napravo preizkusijo na ogrevanju, v poizkusni seriji. Bi bilo mogoče že takrat preverjati tudi opremo in se s tem izogniti neprijetnostim med tekmo? Kranjec razloži, zakaj to trenutno še ni mogoče. "Tekma je tekma, trening pa je nekaj drugega. Na treningu nihče ne preizkuša opreme in takrat se tekmovalci lahko po skakalnici zapeljejo tudi v pižami. Če bi preverjali drese in drugo opremo v poskusni seriji, bi se tekmovalci lahko preoblekli in bi na tekmi nastopili v povsem drugačni opravi. Treba jih je preizkusiti po skoku, ki šteje za uvrstitev."

Načeloma je za opremo zadolžen sam skakalec in tudi on ob kakršnikoli nepravilnosti nosi odgovornost ter je soočen s posledicami. Poleg diskvalifikacije ga čaka tudi javna graja. "Na tekmah je treba kombinezone nenehno popravljati, šivati. To je raztegljiv material, delno sestavljen iz pene. Nekateri tekmovalci pa tudi tvegajo in oblečejo večji dres. To je potem njihova odgovornost," razkrije Kranjec.

Berlot dodaja nekaj podrobnosti, na katere so kontrolorji najbolj pozorni: "Ko govorimo o dresu, se mora ta telesu tesno prilegati okoli boka. Tam mora biti ničla. Enako velja še pet centimetrov gor in dol od medenice. To je najbolj splošno pravilo. Dolžina hlačnice na dresu mora biti enaka dolžini noge športnika. Upoštevati je treba še raztezanje, krčenje dresa. Nad in pod boki je dres narejen na dovoljene tri centimetre tolerance pri moških in na štiri centimetre pri dekletih."

Velikost skakalnice ni pomembna

Velikanka. Planica bo tretja skakalnica zapored, ko se bodo tekmovalci merili v smučarskih poletih. Planiška velikanka je posebna zgodba, tam se leti tudi prek 240 metrov. A kar zadeva drese, jih Kranjec v svoji delavnici v Kranju pripravlja kot za vsako drugo skakalnico: "Dresi so isti za 90-metrsko skakalnico in za polete, ni nobenih razlik." Je pa dres za skakalce kar potrošna roba. "V povprečju ima tekmovalec na sebi isti dres en ali dva vikenda. Po našem dogovoru in po pogodbi reprezentanco dresi stanejo toliko, kot stanejo blago in zadrge. Prej so plačevali tudi za delo, to je sedaj druga zgodba," pravi nekdanji svetovni prvak v poletih.

Materiali, iz katerih šivajo drese, so prav tako zanimiva zgodba. Zgoraj elastan, vmes pena, sledi notranja plast. Je to lahko tudi znanost, lahko bogatejše ekipe tukaj naredijo več kot druge in svojim tekmovalcem prinesejo odločilno prednost? "Ekipe z več denarja si lahko privoščijo več materiala in tako dobijo več možnosti za testiranje. Vsak tekmovalec posebej izbere material in tudi barvo dresa, ki mu najbolj ustreza. Ne bi pritrdil, da se tukaj ustvarja bistvena prednost. Tu smo povsem konkurenčni. Pomembneje je, da naredimo dres, ki je dobro skrojen in se prilega telesu," pojasni Berlot.

Do litra natančno

Zračna prepustnost dresov je danes že določena do litra natančno. "Ja, dovoljeno je 40 litrov. Ko dobimo material, bi ta moral biti ravno prav gost, da prepusti 40 litrov zraka. Občasno iz tovarne dobimo tudi material, ki je manj prepusten, in takrat moramo tkanino raztegniti, preden gre na kontrolo. To naredimo tik pred skokom, ko dres pomerimo s pomočjo naprave, ki meri litre prepustnosti materiala. Preden tekmovalec skoči, to preverjamo. Potem je na kontroli vse, kot mora biti," dodaja nekdanji nordijski kombinatorec.

Koliko proizvajalcev se ukvarja z izdelavo materiala za drese? Je sploh mogoče izbirati? Imajo bogatejši kaj, česar si revni ne morejo privoščiti? "Proizvajalec mora garantirati predpisano prepustnost dresov. Letos imamo vrhunski material, s prepustnostjo so bile težave v prejšnjih letih, ko se je naročevalo povprek. Teh naročil sam nisem vodil, to ni bila moja krivda," pravi Kranjec. Vse reprezentance blago naročajo pri istem proizvajalcu? "Proizvajalca sta dva, eden je iz Švice, drugi v Nemčiji."

Lahko se zgodi, da Kranjec v šivalnico dobi novo balo, pa ta ni enaka prejšnji. "Odstopanja so, vendar ne bistvena. Povsem enakega materiala v dveh serijah izdelave ni mogoče zagotoviti. A to so finese, ki jih občutijo le najboljši skakalci v polni formi. Če bi lahko naročili več metrov blaga, bi bili dresi nedvomno bolj podobni eden drugemu. Tako naročamo sproti, naročamo ga, ko gre proti koncu." Se z opremo še na veliko eksperimentira ali smo v varnem območju, kjer so pravila dokončna? "Takšna, kot so pravila, tako delujemo. Poskušamo izvleči, kar je mogoče veliko. Med sezono se sicer tudi eksperimentira. A potem je spet odvisno od posameznega skakalca, ali mu sprememba ustreza ali ne. Pravila je postavila mednarodna smučarska zveza FIS, mi se jih držimo," odgovarja rojeni letalec.

Skrivnost barvnih odtenkov

Tudi barve na dresih štejejo. Ene so hitre, druge počasne. "Ko dobimo novo barvo tkanine, jo najprej testiramo pri vsaj dveh tekmovalcih. Pri enem, ki ima rad hiter material, in pri drugem, ki mu je všeč počasen dres. Tako dobimo karakteristiko. Obstajajo barve, ki so izjemno hitre, in druge, ki so počasne. To je treba prilagajati glede na posameznike," doda Kranjec. Hitra barva? Je dejansko hitra? "Ena je taka, ki skakalcu omogoča hitro letenje skozi zrak, medtem ko je počasna tista barva, ki omogoča počasnejše lete, takrat fantje bolj čutijo dres. Vse je odvisno od tehnike skakanja."

Najhitrejša naj bi bila bela barva. Kranjec: "Pravilo FIS je, da mora imeti kombinezon prepustnost 40 litrov. To je osnovno pravilo. Litri pa nimajo povezave s hitrimi in počasnimi dresi. Barva določa zgornjo plast dresa. Bela je med hitrejšimi, modri sta dve - ena je počasna, druga je srednje hitra."

Na koncu si fantje dajo sešiti drese različnih barv. Gre pri tem za finese, ki so bolj v glavah tekmovalcev, ali pa gre res za pripomoček, ki omogoča uspeh? "Peter Prevc ima dres v beli in modri barvi. Če bi imel samo modrega, bi mu bil prepočasen. Tako kombinira z belo in takrat je dres zanj ravno dovolj hiter in mu ustreza. Pri tem ni kake fantastike," je Kranjcu, nekdanjemu odličnemu skakalcu, vse jasno.

Pol ure v delavnici

Koliko časa pa skakalci preživijo pri Robertu, koliko se ukvarjajo z opremo? "Skakalci naročijo drese, in ko imajo čas, pridejo k nam v delavnico. Pol ure na enega, uro. Odvisno od tega, kdo kaj vmes pogrunta in kaj želi preveriti." Krojači meritve še zmeraj opravljajo s šiviljskimi metri ali gre danes že vse prek računalnika? "Najprej s šiviljskim metrom izmerimo športnika v bokih, v pasu. Zatem na telesu začrtamo točke in se odločimo za toleranco v centimetrih. Merimo telo in merimo dres. V njega je v pasu našit trak. 'Gurtna', ki je neraztegljiva," o tehnični opremi v delavnici v Kranju začne Berlot.

"Ne vem, kako bi lahko z računalnikom skrojili kombinezon. Kombinezoni so iz več delov, ene mere fantom jemljemo s šiviljskim metrom, nekaj z navadnim metrom. Računalniških programov za to nimamo. To ne gre kot Fruit of the Loom, ki naredi kroj za vse nas. Kombinezon je narejen za vsakega posameznega tekmovalca," doda Kranjec.

Tekmovalci tudi sami šivajo

Lovro Kos si drese šiva sam. "To je odvisno do vsakega posameznika. Ima svoj kroj, sam si šiva drese in to ni nič posebnega. Če mu je to super, če mu čas dopušča, sem vesel tudi sam. Ne vidim nobene težave," zaključi Robert Kranjec. "Včasih se na drese in na kroje ni gledalo tako podrobno, zadnja leta je to res umetnost. Lažje je, če imaš doma človeka, ki je nenehno v tem poslu in lahko kroje dresov sproti prilagaja. Na koncu v A-ekipi pregledam drese skakalcev pred uporabo," piko na i pristavi Berlot.