Marko Kovačevič
Bil je razjarjen, v bližini novinarske tribune je našel svojo pozicijo za spremljanje zadnjega dejanja finala slovenskega nogometnega pokala v Celju, iztegnil je sredinec in ga usmeril proti mestu, rezerviranem za slavje Olimpije. Navijača v vijoličastem dresu je bolel poraz njegove ekipe, v 130. minuti dvoboja, ko so zmaji izkoristili sporno enajstmetrovko, je videl nepopravljivo krivico. Še z vročo glavo se je odpravil proti izhodu, na poti srečal možakarja v zelenem. Pa med njima ni zaropotalo, segla sta si v roke, se prisrčno pozdravila.
Osamljen dogodek je bil premalo, da bi z njim iskali potrditev, da se rivalstvo konča na igrišču, da se celo med pristaši največjih nogometnih sovražnikov lahko spletejo prijateljske vezi. Ne, spomin na vse, kar se je zgodilo na tekmi, ki bi morala ponuditi najboljše, kar premore slovenski nogomet, je bil preveč svež, da bi eno rokovanje vse popravilo. Napovedan praznik se je izrodil v kaos. Ne (le) zaradi sodniških odločitev, v katere so svoj gnev po porazu usmerili v taboru Maribora. Slabo sojenje ne more biti povod, še manj opravičilo za ekscese na tribunah. Norost, podkrepljena s celim arzenalom pirotehnike, se je pojavila, še preden je sodnik na tekmi prvič zapiskal.
Osamljen dogodek je bil premalo, da bi z njim iskali potrditev, da se rivalstvo konča na igrišču, da se celo med pristaši največjih nogometnih sovražnikov lahko spletejo prijateljske vezi. Ne, spomin na vse, kar se je zgodilo na tekmi, ki bi morala ponuditi najboljše, kar premore slovenski nogomet, je bil preveč svež, da bi eno rokovanje vse popravilo. Napovedan praznik se je izrodil v kaos. Ne (le) zaradi sodniških odločitev, v katere so svoj gnev po porazu usmerili v taboru Maribora. Slabo sojenje ne more biti povod, še manj opravičilo za ekscese na tribunah. Norost, podkrepljena s celim arzenalom pirotehnike, se je pojavila, še preden je sodnik na tekmi prvič zapiskal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
