Zmago Gomzi
Na pragu 90. leta starosti je preminil Franc Kek, eden od nogometašev, ki so pustili globok pečat v zgodovini nogometnega kluba Železničar in nogometnega kluba Maribor.
Kek je nogomet začel igrati pri NK Pobrežje, po razpadu članske ekipe pa nadaljeval pri NK Železničar. Iz tistih let mu je, kot nam je povedal v pogovoru ob 60-letnici NK Maribor, še posebej ostala v spominu tekma šestnajstine finala za jugoslovanski pokal decembra 1960 na tedanjem stadionu Železničarja ob Tržaški cesti, v kateri so se modro-beli kot zmagovalci slovenskega pokala udarili z beograjsko Crveno zvezdo. Pred kar 7000 gledalci je s 4:0 zmagal beograjski klub, tri gole je zabil Anton Rudinski, enega pa Mariborčan Ivan Toplak. Za Železničar so na tej tekmi igrali Herbert Vabič, Štefan Tolič, Oto Degen, Franc Kek, Vinko Krejač, Hubert Raininger, Karel Breznik, Stevan Beti (Anton Lupše), Milan Arnejčič, Teobald Vidic in Anton Čeh.
Po razpustitvi NK Branik leta 1960 zaradi znane afere "driska" se je v Mariboru veliko govorilo o ustanovitvi reprezentančnega mariborskega nogometnega kluba, katerega igralski kader naj bi tvorili najboljši nogometaši Železničarja in Branika. "Na sestanku igralcev Železničarja smo odločali o tem, ali bomo prestopili v novi klub. Takrat sem bil kapetan in zavzemal sem se za prestop, podobnega mnenja so bili tudi soigralci, saj so odgovorni zagotavljali, da bo klub urejen in finančno stabilen," se je na že omenjenem pogovoru spomnil Kek, ki je za NK Maribor odigral 51 tekem, zabil pa je tudi gol, in sicer na tekmi druge jugoslovanske lige Maribor - Željezničar Sarajevo marca leta 1962. Prvo tekmo v vijoličasti opravi je Kek odigral marca 1961 v slovenski ligi proti Novi Gorici in se istega leta z vijoličastimi veselil naslova slovenskega prvaka in uvrstitve v takratno drugo jugoslovansko zvezno ligo. Zadnjo je odigral v drugi jugoslovanski ligi zahod proti Šparti iz Belega Manastirja junija 1964. Kek je bil po rasti eden najnižjih v članski vrsti modro-belih s Tabora in pozneje v ekipi vijoličastih iz Ljudskega vrta, zato pa toliko bolj neustrašen in nepopustljiv na igrišču. Zaradi teh vrlin je bil pri trenerjih zelo cenjen in običajno so mu namenjali posebne naloge - kot desnokrilni obrambni nogometaš je moral paziti na najbolj nevarne napadalce.
Oče Matjaža, nekdanjega nogometaša Maribora in sedanjega selektorja slovenske članske reprezentance, in dedek selektorjevega sina Matjaža, ki se uveljavlja v trenerskih vodah, je bil eden redkih, ki so bili ob igranju nogometa zaposleni. "V Mariborski livarni sem imel dobro službo, že ko sem igral pri Železničarju, ko sem zaigral za NK Maribor, so mi ponudili v podpis profesionalno pogodbo, a sem jo odklonil, ne nazadnje tudi nisem bil več tako mlad," se je v razgovoru spomnil Kek, ki je po končani aktivni nogometni poti treniral pionirsko in mladinsko ekipo NK Maribor, nato člansko vrsto Železničarja in trenersko pot končal v NK Pekre.
