Bonbon
Po starem rimskem koledarju, po katerem so Rimljani začeli leto z marcem, je bil december (decem pomeni deseti) deseti mesec v letu.
Januar je dobil ime po rimskem bogu Janu, ki je bil varuh hiše, bog vrat, torej vhoda in izhoda, začetka in konca. Po propadu rimskega cesarstva se je začela huda koledarska zmeda, koledar, ki ga je uvedel Julij Cezar, je prenehal veljati, začeli sta se pojavljati vprašanji datuma Kristusovega rojstva in datuma začetka leta. Šele v 4. stoletju se je tedanja Evropa odločila o datumu božiča in tako je tudi 1. januarju postal začetek leta. Za mesec december imamo Slovenci lepo staro ime gruden, saj v tem času zemlja na polju leži v grudah. Januar pa ima ime prosinec, ki je verjetno nastal iz besede prositi za proso, saj je v tem času že včasih primanjkovalo hrane. Zato so temu mesecu včasih rekli tudi lačni mesec.
S stola v novo leto
Zadnji dan v letu imenujemo tudi silvestrovo, silvestrski večer, ko goduje papež Silvester. Nekoč so 31. decembru rekli tudi drugi božič. Bučnih novoletnih zabav, ki so sestavni del današnjih silvestrskih večerov, včasih niso poznali. Praznovali so v krogu družine, pokropili so domačijo, na mizi je bil božični kruh. Če na prehodu iz starega v novo leto na mizi ne bi bilo kruha, bi to pomenilo, da ga bo v novem letu primanjkovalo. Gospodinje so pazile, da so domovi čisti. Otroci so ponekod, ko se je bližala polnoč, stopili na stole in obljubili, da bodo v novem letu pridni, ubogljivi, delavni. Točno ob polnoči so potem s stola skočili v novo leto. Za nagrado za obljube so dobili orehe in suho sadje.
Zadnja noč v letu je bil polna čarov, saj je bil to pravi čas za vedeževanje, ugibanje o usodi prihodnjega leta. Po ljudskem verovanju se je tisti svet, ki je človeškim očem in ušesom sicer zaprt, v prehodnem obdobju za kratek hip odprl. V tem trenutku je bilo možno pogledati v prihodnost in jo z nekaterimi magičnimi dejanji, besedami, šegami spremeniti, se izogniti hudemu in pridobiti dobro. Ena najbolj razširjenih šeg, predvsem na podeželju, je bilo vedeževanje s svincem. Na silvestrski večer so starejše ženske vlivale svinec v vročo vodo in po obliki razlitega svinca napovedale prihodnost.
Varnost in moč
Silvestrovanje kot praznovanje je eden tistih mejnikov na poti našega življenja, ki nas nekako usmerjajo skozi čas in nam dajejo občutek vpetosti v družino in hkrati v širšo družbo. S tem nam dajejo občutek varnosti, vsebino in smisel, vlivajo nam moč za soočanje in spoprijemanje z neznanim. Vsebina, ki jo dajemo praznovanju, je element naše kulture. Je nekaj zelo dragocenega za nas in naše zanamce. Vsebina praznovanja je danes povezana z okrasitvijo domov in mesta, z darili, dobro hrano in pijačo, s plesno glasbo in nasploh z zabavo. Silvestrovanje je povezano z novimi upi, vse se začne znova, je čas sprememb, čas, ko se odločimo, da bomo nekaj naredili zase in za naše bližnje. Pomen vsega božično-novoletnega časa je prav v njegovi simboliki, v prelomu s preteklostjo in prehodu v nejasno prihodnost, ki je v ljudeh vzbujala in še vedno vzbuja strahove, upe, pričakovanja in hrepenenja. V tem času se pregleduje pretekla dejanja, pretehtajo se pretekle odločitve in se z upanjem zre v prihodnost.
Z družino in prijatelji
Danes se zadnja noč v letu praznuje v zavetju doma, v krogu družine in prijateljev ali pa zunaj na organiziranem silvestrovanju. V prvi polovici 20. stoletja je silvestrovanje potekalo v senci praznovanja božičnega večera, po drugi svetovni vojni, zlasti od šestdesetih let naprej, pa je večinoma tako, da se praznuje božič v družinskem krogu, silvestruje se pa v družbi prijateljev. Nekateri silvestrujejo na potovanjih, po svetu, po Sloveniji, v svojem mestu ali kraju, v hotelih, restavracijah, klubih, vikendih, planinskih kočah, na ulicah, trgih.
Restavracije in hoteli imajo v tem času veliko dela. Uspeh je odvisen od pravilne mešanice dobre kuhinje, postrežbe, dobre glasbe, ustvarjenega vzdušja. V večjih mestih je tudi popularno silvestrski večer preživeti v gledališču ali kinodvorani.
Od prašička do deteljice
Novo leto, 1. januar ali prvi novoletni dan, je povezano s prastarimi simboli, kot so prašiček, dimnikar, podkev in štiriperesna deteljica. Z obliko luninih krajcev in obenem živalskih rogov, ki so simboli plodnosti in rodovitnosti, predstavlja podkev srečo in varstvo pred nesrečo. Njena zaščitna moč izvira tudi iz železa, iz katerega je narejena in že iz pradavnine pomeni varnost in zaščito.
Dimnikar, prinašalec sreče, skrbi za varnost ognjišča, ki je središče vsakega doma. Njegova lestev in dimnik vodita navzgor, v nebesa. Dimnik je pomemben tudi zato, ker skozenj vstopajo decembrski možje, ki prinašajo darila.
Prašiček je simbol sreče in zadovoljstva, saj je bil vedno simbol obilja, sitosti in veselih pojedin za lačno ljudstvo. Deteljica je povezana z vrsto simbolov, triperesna naj bi predstavljala Sveto trojico, štiriperesna pa naj bi imela posebno moč zaradi magičnega števila štiri.
Prvi dan leta je zelo pomemben za vsa dogajanja v prihodnjem letu. Na to napeljujejo tudi nekateri pregovori: "Če z dobro voljo vstopiš v novo leto, boš vse leto vesel. Če na novega leta dan poležavaš, boš vse leto len. Če hočeš biti vse leto zdrav, moraš na novoletno jutro stopiti na železo..." Na novoletno jutro se ni smelo pometati proti pragu, ker bi se lahko tako pometlo srečo iz hiše.
Včasih so verjeli, da bi, če bi bila ženska prva obiskovalka v novem letu, to lahko prineslo nesrečo. Zato so plačali kakemu sosedu, da je navsezgodaj prišel na obisk. Tako kot v vsem božičnem času pa so tudi na starega in novega leta dan hodili okrog koledniki, ki so k hiši prinašali srečo in odnašali darila.
Različni začetki
V gregorijanskem koledarju, ki velja v večini sveta, je novo leto 1. januarja. V rimskih časih je bil začetek leta 1. marca. V julijanskem koledarju, ki ga uporablja pravoslavna cerkev, je novo leto 14. januarja. Muslimansko novo leto se začne ob sončevem zahodu 30. januarja. Judovsko novo leto se začne ob sončevem zahodu 22. septembra.
