Bonbon
Limona izvira z območja med Himalajo in južno Kitajsko, zgodovinski zapisi pa razkrivajo, da naj bi jo na tem območju gojili že več kot 2500 let. Danes največ limon pridelajo v Italiji, Združenih državah Amerike, v Mehiki in Argentini. Delitev v rumene in zelene pa poznavalci pripisujejo izključno komercialnim namenom, saj naj bi - tako ene kot druge - rasle na istem drevesu.
A naj bo tako ali drugače, grenivka in limona sta nepogrešljiv vir vitaminov in imata ugodne učinke na zdravje. Medtem ko si sodobno kuhinjo težko predstavljamo brez limone, saj sta tako sok kot lupina dodatek številnim napitkom in jedem, je limona nepogrešljiva tudi v gospodinjstvu, saj je z njo mogoče čistiti medenino, srebro, marmor in madeže od rje. Poleg kozmetičnih učinkov pa je limona zagotovo najbolj znana zaradi visoke vsebnosti vitamina C, ki blaži prehlade, kašelj, glavobol, vneto grlo, revmatizem in povišano temperaturo. Raziskovalci, ki vselej presenečajo s svojimi odkritji v številnih raziskavah, pa so pred časom poročali tudi o tem, da limona zmanjšuje arteriosklerozo, ki je zelo pogosta bolezenska težava, mnogi pa jo bolj poznajo kot bolezen debeljenja žilnih sten.
Eno najbolj učinkovitih domačih zdravil zanjo naj bi bila limonina lupina, saj naj bi ta vsebovala snovi, ki krepijo celoten arterialni sistem. Kot zdravilo je limono mogoče pripraviti tako, da narezano lupino dveh limon prelijete s toplo vodo in pustite stati dvanajst ur, nato pa vzamete žličko tovrstnega pripravka vsake tri ure. A naj spomnimo: še precej časa pred moderno farmakologijo so limono uporabljali tudi v zdravilstvu. Ko še ni bilo znano, kaj vitamini sploh so in kako koristijo zdravju, so izkoriščali zdravilne učinke limone, predvsem njen sok je veljal za učinkovito sredstvo proti krvavitvam odprtih ran in za čiščenje gnojnih izcedkov. Prav tako naj bi bila nenadomestljiva tudi pri zdravljenju skorbuta. Kar spomnite se starih filmov o pomorščakih, ki so se s tem sadežem bogato založili pred vsakim potovanjem. So že vedeli zakaj.
Če jemljete zdravila, se grenivki raje odrecite
Ena grenivka naj bi zadostila dnevni potrebi odraslega človeka po vitaminu C, slednji pa je, kot že vemo, neločljivo povezan z imunskim sistemom. Hrana, bogata z vitaminom C, lahko torej omili simptome prehlada, sicer pa vitamin C kot antioksidant preprečuje tudi poškodbe, ki nastanejo zaradi prostih radikalov pri vnetnih stanjih, kot so astma, osteoartritis in revmatoidni artritis.
Mnogi prisegajo na grenivko pri shujševalnih dietah, čeprav, resnici na ljubo, tovrstni učinek ni bil nikoli prav dokazan. Teorija diete, ki sloni na dejstvu, da naj bi grenivka vsebovala encim, ki bi pomagal pri izgorevanju maščob v telesu, ni bila nikoli potrjena. A pozor: pri vsakodnevnem uživanju grenivke ali njenega soka bodite previdni, saj lahko v kombinaciji z nekaterimi zdravili povzroči resne zdravstvene zaplete ali celo smrt. Če jemljete zdravila, se je o tem, ali lahko uživate tudi grenivko in njen sok, najbolje posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Previdnost je potrebna tudi pri zdravilih, ki jih lahko kupite brez recepta, in pri zdravilih rastlinskega izvora, saj se lahko tudi med grenivko in temi zdravili pojavijo interakcije. To, da lahko križanec limone in pomaranče moti delovanje zdravil, pa so ameriški raziskovalci pravzaprav ugotovili po naključju, in sicer pred slabima dvema desetletjema. Preizkušali so namreč neželene učinke alkohola, presenetil pa jih je vpliv grenivke, s katero so prikrili alkoholni okus. Torej, če jemljete zdravila, se je grenivki ali njenemu soku bolje odreči, še najbolje pa je, če boste za nasvet povprašali svojega zdravnika ali farmacevta.
Ob ugodnih in pozitivnih učinkih na zdravje, ki jih ni malo, pa strokovnjaki in raziskovalci tudi pri grenivki vselej razkrijejo kakšnega negativnega. Ameriški znanstveniki so tako pred dvema letoma sporočili, da vsakodnevno uživanje grenivke poveča možnosti za nastanek raka na dojki. Študija, v kateri je sodelovalo 50 tisoč starejših žensk, je odkrila, da uživanje le četrtine grenivke na dan poveča možnosti za nastanek raka na dojki za 30 odstotkov. Sadje namreč poveča nivo estrogena - hormona, ki je povezan z večjim tveganjem te bolezni, je takrat zapisal britanski časopis za rakava obolenja. Tako kot ob številnih drugih pa so seveda tudi ob tem odkritju znanstveniki in drugi strokovnjaki opozorili, da bo za potrditev potrebnih še več raziskav. Pravzaprav podobno kot pri številnih drugih raziskavah, ki so povezane s škodljivim uživanjem te ali one hrane.
Kakorkoli že, očitno je treba najti pravo mero tudi pri sadežih, za katere smo prepričani, da so vir zdravja. Vsakršno pretiravanje nam lahko torej škodi. Tudi z vitamini.
