Bonbon
Ob izpostavitvi mrazu prične človeško telo izgubljati toploto hitreje, kot jo lahko proizvaja. Prenizka telesna temperatura vpliva na delovanje možganov, tako da oteži jasno razmišljanje in gibalne sposobnosti. Podhladitev je še posebno nevarna, ker se človek vedno ne zaveda, kaj se dogaja, in tako ne more primerno ukrepati. Najpogosteje pride do podhladitve pri temperaturah pod ničlo, zgodi pa se lahko tudi pri temperaturah nad štiri stopinje, če je človek moker, prepoten ali potopljen v mrzli vodi. Ne glede na temperature, moramo biti pozorni tudi na veter, z naraščanjem hitrosti vetra se pospeši odvzemanje toplote našemu telesu. Ob vetrovnem vremenu se možnosti za zdravstvene težave, povezane z vremenom, močno zvišajo, tudi če temperature niso ravno nizke.
Podhladitev
Nevarnostim podhladitve so najbolj izpostavljeni starejši ljudje, predvsem tisti z nezadostno prehrano in neprimernimi oblačili, brezdomci, dojenčki, ki spijo v hladnih sobah, otroci, ki se na prostem gibajo brez nadzora, ljudje pod vplivom alkohola, ljudje s težavami v duševnem zdravju in vsi, ki veliko časa preživijo zunaj, na primer pohodniki, planinci, lovci. Opozorilni znaki, ki pri odraslih kažejo na podhladitev, so drhtenje, izčrpanost, zmedenost, nerodne poteze rok, izguba spomina, otežen govor, zaspanost, težave z vidom in otrdelost mišic. Pri otrocih se tem znakom pridružijo še svetlo rdeča, mrzla koža in očitno pomanjkanje energije. Če sumimo, da gre za podhladitev, človeku izmerimo telesno temperaturo.
Če je ta nižja od 35 stopinj, pokličemo nujno medicinsko pomoč in takoj pričnemo z ogrevanjem. Žrtev prenesemo v toplo sobo ali zavetišče. Odstranimo vsa morebitna mokra oblačila. Začnemo segrevati centralne dele telesa: prsni koš, vrat, glavo, dimlje. Če imamo možnost, uporabimo električno odejo, sicer vzpostavimo stik koža na kožo pod zavetjem lahkih, suhih plasti odej, oblačil, brisač itd. Lahko si pomagamo tudi s toplimi napitki, vendar nikoli ne segamo po alkoholu. Če je človek v nezavesti, mu v usta ne dajemo ničesar. Ko nam je uspelo dvigniti telesno temperaturo, moramo poskrbeti, da ostane oseba suha in zavita v plasti tkanine, vključno z glavo in vratom. Človek z resno podhladitvijo je lahko nezavesten in ne diha. V vsakem primeru je treba podhlajenega človeka, ki ne kaže znakov življenja, oživljati in mu priskrbeti čim hitrejšo zdravstveno oskrbo.
Omrzline in ozebline
Mraz povzroča tudi omrzline in ozebline. Strokovnjaki ločijo med obema pojmoma, in sicer s pojmom omrzline označujejo poškodbe tkiva, ki nastanejo pri temperaturi pod lediščem, ozebline pa so kronične poškodbe in nastanejo pri temperaturah nad lediščem. Laično pa lahko z obema pojmoma zajamemo vse okvare tkiva, ki jih povzročijo nizke temperature. Prizadenejo lahko vse dele telesa, ki niso primerno pokriti. Najpogosteje omrznejo deli telesa, ki jim refleksni mehanizmi ožilja v mrazu preprečijo dotok tople krvi: prsti rok in/ali nog, nos, uhlja, lica, redkeje cel zgornji ali spodnji ud. Čim nižja je temperatura, tem krajši je čas, ki je potreben za nastanek okvare tkiva. Pospešujeta jo tudi veter in sneženje. Prvi simptom omrzlin je mravljinčenje, sledi mu popolna odrevenelost. Koža je videti bela, mrzla in trda, nato pa pordeči in oteče. Če sta okvarjena le koža in podkožno tkivo, je lahko okrevanje popolno. Če so prizadete krvne žile, lahko nastane gangrena (tkivna smrt). Potem ko se tkivo odtaja, nastanejo mehurji in nekateri predeli kože počrnijo, kar kaže, da je tkivo odmrlo.
V takih primerih je okvara trajna, pogosto je potrebna amputacija prizadetega dela telesa. Tudi za ozebline in omrzline velja pregovor, da jih je bolje preprečevati kot zdraviti. Na pričakovano izpostavljenost mrazu se pripravimo z dobro obutvijo in oblačili. Še posebno pazimo na to, da ostanejo suhe noge. Izberimo čevlje iz za vodo neprepustnih materialov in nogavice iz sodobnih materialov, ki odvajajo vlago od kože in ostanejo suhe dlje kot klasične bombažne ali volnene nogavice. Med dejavnostmi na prostem ne kadimo, saj nikotin oži žile, prav tako se izogibajmo pitju alkohola. Alkohol žile prehodno sicer razširi, a izguba toplote je zato še večja. Posebno pozorno naj se na hladne razmere pripravijo bolniki z motnjami prekrvitve prstov. Starejši in bolniki v mrazu Mraz bolj ogroža starejše ljudi, pri katerih lahko pretiran telesni napor pri nizkih temperaturah povzroči zdravstvene težave. A to velja le za hude napore, zmerna telesna dejavnost je za starejše tudi v mrazu koristna, saj povečuje nastajanje telesne toplote. Paziti je treba le na primerna oblačila in obutev. Strokovnjaki svetujejo topla oblačila prijetnih barv in kakovostnih materialov. Vrhnje oblačilo naj ne prepušča vetra.
Obvezno nosite kapo, šal in rokavice. Zelo pomembna je obutev, ki naj bo nepremočljiva, topla in z nedrsečim, grobim podplatom. Lahko si pomagate tudi s posebnimi palicami za hojo po zmrznjenih površinah. Zdravniki se sicer bolj kot nastanka omrzlin bojijo padcev. Zlom kolka, ki je pogosta posledica padcev starejših ljudi, je zaradi zapletov lahko tudi usoden. Telesnih naporov v zelo hudem mrazu pa naj se izogibajo kronični srčni bolniki, bolniki s povišanim krvnim pritiskom, astmo ali kronično pljučno obstruktivno boleznijo (KOPB), za katere hud mraz pomeni dodatno obremenitev za srce in pljuča. Hud mraz namreč lahko poslabša ali celo sproži napad angine pektoris pri ljudeh z obolenjem venčnih žil oziroma koronark. Mraz lahko povzroči poslabšanje astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni. Če jemljete zdravila, jih tudi med sprehodom in gibanjem na prostem imejte pri sebi.
