Bonbon
Bistvo krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa. Sveto pismo po Lukovem evangeliju pravi, da sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. Ker nista mogla dobiti prenočišča, sta se zatekla v hlev. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, da so ga grele tople sape živine. V spomin na ta dogodek kristjani postavljajo jaslice. Kdaj so začeli po cerkvah in hišah postavljati jaslice, ne vemo natančno.
Po vsej verjetnosti so se približno v 11. stoletju razvile iz duhovnih iger, ki so ponazarjale najbolj dramatične dogodke Kristusovega življenja. Pri jaslicah gre za tridimenzionalne, navadno miniaturno prikazane prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in Treh kraljev. Na Slovenskem so prve cerkvene jaslice postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644. Iz jezuitskih cerkva so se nato širile po župnijskih in samostanskih. Na podeželje so prišle šele v začetku 19. stoletja. Prve znane jaslice, za katere vemo, da so bile postavljene, pa so bile na Portugalskem leta 1560 in v Pragi leta 1562, na Slovenskem pa so bile prve znane jaslice leta 1641 postavljene v cerkvi v Gornjem Gradu, 1644. pa v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Upodobitve jasličnega prizora najdemo že v katakombah in na sarkofagih iz prvih stoletij. Kasneje v božičnih igrah so bili dogodki svete noči prikazani v razkošnih scenah, ki so bile daleč od resničnega pomanjkanja v sveti noči. Sv. Frančišek Asiški je želel prikazati skromnost in siromaštvo ob rojstvu božjega Deteta, zato so njegove jaslice (leta 1223 je v naravni votlini postavil prave jasli) postale mejnik v upodabljanju božičnega dogodka vse do danes. Jezuitske jaslice iz Portugalske pa so prve v obliki, kakor jih poznamo danes.
