Na območju Vojnika se je v juliju v enem od čebelnjakov pojavila huda gniloba čebelje zalege. Lastnik čebelnjaka je o sumu na bolezen takoj obvestil veterinarko Alenko Jurić iz celjske enote Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI). "Klinični pregledi na območju Vojnika so v teku, za zdaj v kužnem krogu nismo našli novih žarišč, končno mnenje o izvoru bolezni bomo lahko podelili šele po zaključku vseh pregledov. Na območju je namreč okrog 50 čebelnjakov," je povedala Jurićeva. O morebitnih na novo ugotovljenih žariščih bolezni bodo čebelarji obveščeni.
Celjska enota NVI pokriva območje savinjske in zasavske regije. Območje je gosto poseljeno s čebelami, zato lahko pričakujemo tudi več pojavov bolezni. V zadnjih mesecih so sanirali hudo gnilobo čebelje zalege v kužnih krogih z žarišči v občinah Zreče in Rogatec, ki so jih odkrili lani jeseni. Večje težave s sanacijo bolezni imajo na obmejnih območjih, kar je lahko tudi posledica slabše sanacije bolezni preko meja celjske enote, je pojasnila Jurićeva.
Povzročitelj odporna bakterija
Bolezen gniloba čebelje zalege (znana tudi kot ameriška gniloba) nastane zaradi bakterije Paenibacillus larvae, ki je zelo odporna. V obliki spore lahko v okuženem čebelnjaku preživi več desetletji, tudi do 70 let. Sama prisotnost bakterije v panju pa še ne pomeni bolezni.
Gniloba zalege je ena najhujših bolezni čebeljih družin
Ključno pravočasno zatiranje
Huda gniloba čebelje zalege je najnevarnejša kužna bolezen čebelje družine, je zelo nalezljiva in povzroča ogromno ekonomsko škodo, zato se zatira po zakonu. Takoj ob klinično potrjenem sumu bolezni veterinar NVI s pisnim navodilom odredi zaporo čebelnjaka in določi biovarnostne ukrepe za preprečitev širjenja. "V prisotnosti uradnega veterinarja se bolne čebelje družine neškodljivo uničijo ali pretresejo, sledi temeljita razkužba panjev, pribora, orodja, čebelnjaka in njegove okolice skladno z odločbo in pisnim navodilom," je pojasnila Jurićeva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
