Sporočilo s Teharij: Proces sprave počasi napreduje, a bo še trajal

V spomin na žrtve povojnih pobojev v širši okolici Celja, ki so jim spomenik postavili na Teharjah, je potekala tradicionalno sveta maša s kratkim kulturnim programom in nagovorom, ki so jo tokrat prvič pripravili v bližnji cerkvi. Obiskovalcev je bilo temu primerno manj kot prejšnja leta; manjkal je tudi premier Janez Janša, ki se sicer stalno udeležuje slovesnosti. Sveto mašo je ponovno vodil upokojeni škof Stanislav Lipovšek in vnovič je spravljivo govoril o nujnosti odpuščanja za dejanja, ki so se zgodila pred 76 leti in po Sloveniji pustila okoli 600 povojnih grobišč z vsaj 15 tisoč žrtvami, o katerih se 45 let ni smelo govoriti. Pohvalil je zakon iz leta 2015, na podlagi katerega država končno raziskuje lokacije povojnih pobojev in omogoča ekshumacije posmrtnih ostankov.

"Pot od priznanja resnice do spreobrnjenja in sprave je mogoča; je nujen pogoj za normalno skupno življenje in za našo osebno srečo, ni pa enostavna. Mi, ki verujemo v Jezusa Kristusa, smo prepričani, da je ta pripravljenost na odpuščanje in spravo delo božje milosti, za katero pa je treba prositi, si jo želeti, se odpreti njenemu delovanju. Če človek tega ne želi, če se zapre temu božjemu delovanju, te pomoči ni, ker se Bog nikomur ne vsiljuje, ampak upošteva našo svobodno voljo in svobodno odločitev. Tu je tudi eden izmed odgovorov, zakaj v Sloveniji proces sprave in odpuščanja tako počasi napreduje in bo najbrž še nekaj časa trajal. Tu smo lahko znova v nevarnosti, da bi prenovo začeli pri drugem, češ oni, zločinci in povzročitelji zla in trpljenja naj se pokesajo in spreobrnejo. To je res. Je pa tudi res, da moramo prenovo vedno začeti pri sebi," je v pridigi izpostavil upokojeni celjski škof.

V drugačnem duhu je tokratni kulturni program, ki je sledil maši, zaključil Peter Sušnik, tajnik Nove Slovenske zaveze. Ponovno je izpostavil, da Boris Kidrič, Josip Broz - Tito in Edvard Kardelj po njegovem mnenju ne smejo biti častni člani SAZU. "Ta bolečina, ko nam na revolucionarni podlagi neke mitologije NOB po 30 letih brezsramno utemeljujejo celo samostojno državo in si še vedno jemljejo pravico, da na nas gledajo kot izdajalce." To se zdi celo hujša krivica od množičnih pobojev, je dodal, nato pa je tedanjim razmeram vzporednice poiskal v aktualnem dogajanju. "Že leto in več lahko spremljamo zavestno in brezbrižno uveljavljanje zanikanja veljavnega pravnega reda: za nas danes veljajo uradni predpisi, grožnja z inšpekcijskim nadzorom in strah pred kaznijo za kršitve. A med nami so množice ljudi, ki razmišljajo drugače: za njih ni pravil in ni strahu pred oblastjo. Kot v letu 1941 se oblikuje prepričanje, da poti do ciljev borbe za družbene spremembe ne smejo biti omejene, ker imajo oni prav," je še dejal Sušnik. Ob koncu je opomnil še, da je teharski spominski park še vedno nedokončan, saj na njem še danes ne piše, komu je namenjen.