V Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje je od sredine maja na ogled razstava o prvem slovenskem županu Celja dr. Juru Hrašovcu, avtorja mag. Damirja Žeriča, sicer člana Zgodovinskega društva Celje. Sedaj so o njegovem življenju predstavili knjigo, v ponedeljek Zgodovinsko društvo Celje v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje pripravlja še znanstveni simpozij z naslovom In te sanje so postale resnica, na njem pa bodo ugledni slovenski zgodovinarji osvetlili posamezna poglavja iz politične zgodovine Celja, Štajerske in celotne Slovenije ter se na ta način posvetili tudi prvemu slovenskemu županu Celja, dr. Juru Hrašovcu, od čigar izvolitve na mesto prvega moža Celja je 18. maja minilo natanko sto let. V Celju se mu bodo ob okrogli obletnici tega dne poklonili na še en način. Na pročelju stavbe Muzeja novejše zgodovine Celje oziroma tedanjega magistrata mu bodo odkrili spominsko ploščo.
Imel je prvovrstne govorniške sposobnosti
Knjigo o prvem slovenskem županu Celja je pod Celjskim stropom Pokrajinskega muzeja Celje predstavil Damir Žerič. Dr. Juro Hrašovec se je kot drugi od šestih otrok 6. julija 1858 rodil v Sisku. Doštudiral je pravo, svojo odvetniško pot pa nato začel pri prvem slovenskem odvetniku v mestu ob Savinji dr. Josipu Sernecu. Kot odvetniku so mu v njegovi karieri vsi priznavali prvovrstne govorniške sposobnosti.
Vpet je bil v ustanavljanje in delovanje slovenskih finančnih ustanov
Njegovo pomembno 60-letno politično delovanje, ki je doseglo vrh s šestletnim županovanjem v Celju, je avtor razstave razdelil v več pomembnih obdobij. "Prvi slovenski župan v Celju je bil v času svojega bivanja v knežjem mestu, kamor se je preselil leta 1889, ena najvplivnejših osebnosti takratne slovensko usmerjene politike v mestu ob Savinji. Postal je odbornik in kmalu tudi predsednik Narodne čitalnice, odbornik in predsednik Celjske posojilnice, deželni poslanec in pobudnik ustanovitve številnih šol na Celjskem. 14. maja 1921 je bil na listi Jugoslovanske demokratske stranke izvoljen za prvega slovenskega župana. To funkcijo je opravljal do leta 1927. To so bila tudi leta njegovega najpomembnejšega političnega delovanja," je pojasnil avtor razstave, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer sicer hranijo dobršen del materialne zapuščine rodbine Hrašovec.
Zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika
Avtor razstave je nato odstrl glavne poudarke Hrašovčevega delovanja. Prvi slovenski župan v Celju se je zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika v javnem življenju. V svoji odvetniški pisarni v Celju je tedaj spisal v slovenskem jeziku ogromno pritožb in jih pošiljal na najvišje možne instance. Bil je poslanec Štajerskega deželnega zbora v Gradcu.
Bojeval se je za ustanavljanje slovenskih šol. Tako je ob močni podpori šentjurskega župana dr. Gustava Ipavca oblikoval zahtevo po ustanovitvi Kmetijske šole v Šentjurju. Prva slovenska strokovna šola na Štajerskem je tudi po njegovi zaslugi tako začela delovati v začetku leta 1910.
Hrašovec je bil vpet tudi v ustanavljanje in delovanje slovenskih finančnih ustanov. Bil je med ustanovitelji dveh najpomembnejših celjskih denarnih zavodov: Posojilnice Celje in Južnoštajerske hranilnice. Posojilnica Celje se je med drugim ukvarjala z gradnjo javnih poslopij. Njihov nedvomno največji gradbeni projekt je bila tako izgradnja Narodnega doma.
Kandidiral je na listi Jugoslovanke stranke v Celju
Povezovalno vlogo je odigral tudi pri slogaštvu. Vrhunec njegovega delovanja pa je bilo šestletno županovanje v Celju, ki ga je začel leta 1921. Prve povojne občinske volitve so potekale 26. aprila 1921, na njih je na listi Jugoslovanske stranke v Celju kandidiral prav dr. Juro Krašovec. Zmagovalec volitev je tedaj postala omenjena stranka, ki je v občinskem svetu tudi dobila 12 od 32 mandatov. Za župana Celja je bil nato Hrašovec med štirimi kandidati v tretjem krogu izvoljen 18. maja 1921, položaj je nato uradno nastopil 9. junija istega leta. S svojo izvolitvijo je tako tedaj zaključil vrsto treh gerentov (začasno imenovanih predstojnikov občinske uprave, ki jih je postavila vlada), ki so knežje mesto vodili po prvi svetovni vojni. Dr. Hrašovec je umrl 12. maja 1957 v Celju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
