Rozmari Petek
Velenjska občina je pred kratkim javno napovedala, da bodo v sklopu urejanja kolesarskih površin v mestu odstranili še nekaj dodatnih dreves na Prešernovi cesti, kar zajema tudi drevored javorjev ob vrtcu Najdihojica. In sicer zato, ker je ocena stanja drevnine z vidika funkcionalnega stanja in prometne varnosti pokazala, da je na posameznih drevesih pretežni del krošnje že odmrl, "pri določenih pa se pojavlja odmiranje in lom debelejših vej, prisotna so tudi plodišča gliv. Ker obstoječi drevored vsebuje vsaj tri odmrla drevesa ter večje število takšnih, ki bi brez agresivnih posegov v krošnjo lahko ogrozili splošno varnost ljudi, so se v skladu s priporočili stroke odločili za nadomestno zasaditev celotnega drevoreda," so sporočili.
Arboristično mnenje dalo zeleno luč za sečnjo
V sredo, ko so svoje napovedi uresničili, pa občani niso mogli verjeti svojim očem. "Danes je moje mesto zapustil še zadnji košček razuma in empatije," je med drugim z zapisom na družabnem omrežju opozoril občan. Sledile so še mnoge, nič manj ogorčene objave. Med njimi se je nekoliko bolj izpostavila arhitektka Saša Piano. "Poznam predpise. Tudi sama sem že v načrtih predvidela odstranitev kakšnega drevesa, a ne na račun koles. Toda to, kar se dogaja sedaj po mojem mestu, je nesprejemljivo. Dreves ne moremo nadomestiti, kakšna sprevržena ideja je to, podreti 30, 60 let staro drevo in misliti, da ga z mladim drevesom nadomestimo? Namesto tega je treba poiskati drugačne možnosti za umeščanje poti za ljudi. Premisliti kje, kaj, kako in zakaj. Kolesarjenje da, podiranje dreves na ta račun pa zagotovo ne," je odločno zapisala.
Po takšnih in podobnih pritiskih se je nato Mestna občina Velenje dodatno odzvala z že novim sporočilom za javnost. V njem so opozorili, da umeščanje kolesarskega omrežja v že grajen prostor ni enostavno, saj se pri tem pojavljajo številne omejitve: grajena infrastruktura, stavbe, tudi zasaditve, lastnina, predpisi ... "Zato smo na nekaterih območjih posegli v samo cestišče (urejanje kolesarskih pasov na cestišču, ožanje vozišča), drugje smo nove kolesarske površine širili na zelenice. Ponekod se kolesarske površine neposredno približajo obstoječi drevnini, zato smo vse takšne posege strokovno dobro pretehtali in v primeru Prešernove ceste pridobili tudi arboristično mnenje," so zapisali in zanikali, da je v tem primeru šlo za nepremišljene odločitve. "Do odstranitve dreves je pri urejanju mestnega kolesarskega omrežja prišlo le tam, kjer druge možnosti ni bilo ali so bila drevesa v slabem stanju. Pri urejanju odseka na Kidričevi cesti smo drevesa ohranili, na Goriški cesti smo kolesarske površine proti mestnemu središču speljali po vzporedni manj prometni dovozni cesti (kljub pripombam stanovalcev), da ne bi bilo potrebno odstraniti drevoreda borov, in podobno."
Javor za mesta ni ustrezen, a zakaj je v tako slabem stanju?
Dodaten razlog, da so se odločili za sečnjo, je bila sama izbira dreves, ki so jih zasadili konec 70 let prejšnjega stoletja. Srebrni in gorski javorji namreč danes ravno zaradi lomljivosti veljajo za neprimerno drevesno vrsto za urbane zasaditve. "Vse to prispeva k večjim možnostim, da se drevo podre, kar pomeni nevarnost tako za infrastrukturo, stavbe kot za mimoidoče," so med drugim zapisali. Ob tem so dodali še, da je večina odstranjenih dreves že dosegla 90 odstotkov svoje življenjske dobe. Ter, da bodo namesto 13 starih posadili novih 15 dreves.
